Odvetnika obtožencev v primeru jeseniške deklice: Ni jasno, kdo je kaj storil

Na Višjem sodišču v Ljubljani je danes potekala obravnava pritožbe mame in očima umrle jeseniške deklice. Obtožena sta bila na prvi stopnji spoznana za kriva več kaznivih dejanj surovega ravnanja in povzročitve telesnih poškodb, ki so vodile do smrti dveletne deklice. Oba sta do konca sojenja vztrajala, da nista kriva. Ob izreku kazni so jima podaljšali pripor.

Sodnica poročevalka je na začetku današnje obravnave najprej še enkrat prebrala sodbo Okrožnega sodišča v Kranju. Odvetnika pa sta pojasnila, zakaj se pritožujeta. Dejala sta, da iz sodbe ni jasno razvidno, kdo je kaj storil, kdo kaj opustil oziroma dovolil.  

Čeprav zagovornika obdolžencev nista predlagala izločitve javnosti ob predstavitvi sodbe, pa je senat višjega sodišča po uradni dolžnosti sklenil izključiti javnost iz obravnave v delu, ko so predstavili izpoved treh hčera obdolženke in mnenje izvedenca psihiatrične stroke.

Odvetnica matere jo je zagovarjala z ugotovitvijo psihologa in izvedenca psihiatrije

Darja Roblek, zagovornica matere, je opozorila, da sta psiholog in izvedenec psihiatrije pri njej ugotovila, da do svojih otrok nima empatije oziroma je ta zelo zmanjšana. Zato se ji postavlja vprašanje, kako bi lahko mati brez empatije do svojih otrok, kar je lastnost, na katero ne more sama vplivati, sploh zaznala dolžnost, da prepreči protipravne posledice, torej poškodbe otroku.

Med drugim je imela pripombe tudi na ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da sta obdolženca sočasno izvršila več kaznivih dejanj, torej da je en deklici zadajal poškodbe, drugi pa je to dopuščal. Kot je dejala, pri vrsti dejanj nista mogla delovati sočasno.

Odvetnik partnerja matere predlaga milejšo kazen

Odvetnik obdolženca Damijan Pavlin pa prvostopenjski sodbi očita, da ne podaja odgovorov na vprašanje, kaj konkretno je storil. Po njegovem mnenju bi moralo sodišče za vsako kaznivo dejanje, ne pa v sklopu konkretno navesti, kateri od njiju je zadal poškodbo deklici in kateri je to dopuščal. Z nedefiniranjem tega se po njegovem mnenju krši individualnost kazenske odgovornosti vsakega posameznika.

Prav tako meni, da njegova dolžnost, da preprečuje nasilje nad deklico, ni izhajala iz tega, da bi bil očim deklice, saj to ni bil. Šele v letu, ko je deklica umrla, se je namreč razvezal od nekdanje soproge, prav tako z materjo deklice nista bila v zvezi tako dolgo, da bi se lahko štelo za zunajzakonsko skupnost.

Pavlin sicer dopušča možnost, da bo višje sodišče zavrnilo pritožbo. A če ga že mora kaznovati, naj bo to v milejši obliki, je predlagal.

Prvostopenjsko sodišče ju je spoznalo za kriva vrste kaznivih dejanj

Okrožno sodišče v Kranju je 28. septembra lani obtožena mamo in njenega partnerja spoznalo za kriva vrste kaznivih dejanj, ki so julija 2016 vodila v smrt dveletne hčerke obdolženke. Sodnica jima je za vsa očitana kazniva dejanja izrekla enotno zaporno kazen – materi 23 let, partnerju pa 21 let zapora, ter jima zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšala tudi pripor.

Sodnica je tedaj v celoti sledila navedbam tožilke Tine Lesar, ki je obtoženima očitala storitev kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, pet kaznivih dejanj povzročitve lahke telesne poškodbe in tri kazniva dejanja hude telesne poškodbe ter posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt.

Kot so pokazale ugotovitve strokovnjakov, je deklica umrla zaradi kroničnega in akutnega hematoma možganov, ki ga je povzročil udarec v glavo. Na deklici so odkrili tudi sledi številnih drugih poškodb, med katerimi so zlom ključnice in reber, podplutbe po zadnjici in na zadnji strani nog, ožganina na roki ter več vbodov z iglo po dlaneh, rokah, trebuhu in prsnem košu. Policisti so v preiskavi ugotovili, da so poškodbe nastale v obdobju, ko sta za otroka skrbela mama in njen novi partner.