ANIMACIJA: Prihajata še dva izrazitejša vala padavin

Letošnji november je pravo nasprotje sončnemu in precej suhemu oktobru, saj nas že od začetka meseca prehajajo vedno nova padavinska območja. Ker nad nami prevladuje jugozahodni veter, se pojavljajo velike razlike v razporeditvi padavin. Najbolj namočene so privetrne strani gorskih pregrad, saj je tu dvig toplega in vlažnega zraka iznad Sredozemlja najizrazitejši. Na Voglu je tako v le dveh tednih novembra že padlo okoli 800 litrov padavin na kvadratni meter, kar je toliko, kot jih v Prekmurju običajno pade v celem letu skupaj. Zaradi sušne prve polovice jeseni večjih razlivanj rek k sreči še nismo imeli, a se lahko to že v prihodnjih dneh spremeni. Na vreme pri nas bosta namreč do konca tedna vplivala še dva ciklona, ki nam bosta prinesla novo izdatnejšo pošiljko padavin.

Prvi ciklon nas bo dosegel že jutri. V višjih legah in ob morju se bo spet krepil južni veter. V vzhodni Sloveniji bo večji del dneva suho, v zahodni Sloveniji pa bo že zjutraj deževalo. Popoldne bodo padavine postale nekoliko pogostejše in se bodo širile proti osrednji Sloveniji, vendar bodo obilnejše padavine večji del dneva še ostale zahodno od naših krajev.

Glavnina dežja nas bo dosegla v večernih urah, ko se bo nad naše kraje pomaknila hladna fronta. Ker bo ozračje nestabilno, se bodo predvsem v zahodni Sloveniji pojavljale nevihte z nalivi. Padavinski pas se bo nato pomikal čez osrednjo Slovenijo in sredi noči na soboto že precej oslabljen dosegel tudi vzhod.

Plimovanje morja

Na Obali bo že v noči na petek zapihal okrepljen jugo, ki bo ob kombinaciji z nizkim zračnim tlakom poskrbel za povišano plimovanje morja. Glede na izračune Agencije za okolje (Arso) bo višja dopoldanska plima, ko bo morje lahko spet poplavilo v večjem obsegu, predvidoma v višini med 30 in 50 centimetrov. Na mareografski postaji Koper bo višina morja v petek med 8. in 12. uro lahko dosegla 350 centimetrov.

Porast vodotokov

Reke bodo jutri ponovno začele naraščati. Po podatkih Arsa bodo sprva naraščale reke v zahodni polovici Slovenije, zvečer tudi v osrednji Sloveniji. V noči na soboto bodo močneje narasle reke v osrednji in jugozahodni Sloveniji. Najmočneje bodo narasle Ljubljanica s kraškim zaledjem, reke na Primorskem, posamezne manjše reke v osrednji Sloveniji in Sava v srednjem toku. Reke na teh območjih bodo imele velike pretoke, ponekod lahko pride do razlivanj.

Drugi val intenzivnejših padavin nas bo dosegel v nedeljo čez dan

Sobota bo večinoma oblačna. Občasno bo še deževalo, a bo količina padavin večji del dneva majhna. Na Primorskem bo popoldne in zvečer pihala šibka burja, ponekod drugod pa severovzhodni veter. Padavine se bodo krepile proti večeru, ko se bodo začeli vzpostavljati pasovi intenzivnejšega dežja. Sprva bo obilneje deževalo v vzhodni, v noči na nedeljo pa v zahodni Sloveniji.

V nedeljo dopoldne se nam bo približal nov ciklon, zato se bodo padavine še nekoliko okrepile. Vmes bodo dolgotrajnejši nalivi, ki bodo bolj pogosti v zahodni in južni Sloveniji. V bližini morja lahko tudi zagrmi. Spet bo zapihal okrepljen jugo, zato bo plimovanje morja ponovno povišano. Povsod po Sloveniji bodo naraščali vodotoki, ki se lahko predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji razlijejo tudi v večjem obsegu. Postopno umirjanje razmer lahko pričakujemo v prihodnjem tednu, ko bomo morda le dočakali nekaj suhih dni.

Zakaj so jeseni padavine tako pogoste?

Jesensko deževje je posledica vse izrazitejšega pomikanja hladne polarne zračne mase proti jugu. Ko hladen zrak doseže še vedno toplo Sredozemsko morje, pride do naglega padca zračnega tlaka in nastanka ciklona, ki nato vpliva tudi na vreme pri nas. Jeseni lahko nastane cela serija takih ciklonov, zato je vreme pogosto nestabilno.

Ohlajeni zrak ob stiku z morjem povzroči nastanek neviht, ki jih nato višinski južni vetrovi v obliki močnih padavin nosijo proti našim krajem. Jesenski padavinski vzorec je tako povsem drugačen od poletnega, saj takrat nevihte nastajajo predvsem nad kopnim. Padavine so najbolj obilne na privetrnih straneh gorskih pregrad, še zlasti, če so te usmerjene pravokotno na zračni tok. Ob jugozahodniku največ padavin prejmejo južna pobočja Julijcev in Snežnika, z oddaljevanjem od gorskih pregrad pa se količina le teh hitro manjša. Do Prekmurja tako običajno sežejo le še posamezne kaplje.

Najbolj moker mesec pri nas je bil november 2000, ko so v kraju Soča izmerili skoraj 1500 litrov dežja na kvadratni meter. Reke so takrat večkrat močno narasle in poplavile, na več mestih so se prožili tudi zemeljski plazovi. Največji med njimi je 15. novembra zasul vas Log pod Mangartom. V prihodnosti se bo pogostost tovrstnih dogodkov povečevala, saj lahko le za stopinjo toplejši zrak vase sprejme od pet do deset odstotkov več vlage, ki se lahko kasneje izloči v obliki padavin.