Danes se je začela nacionalna preventivna akcija Varnostni pas, ki jo je pripravila Javna agencija RS za varnost prometa (AVP). Pri izvajanju aktivnosti se ji bodo pridružili tudi policija, ministrstvo za izobraževanje, nevladne organizacije, šole vožnje, osnovne in srednje šole ter občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Z akcijo, ki se bo končala 25. marca, želijo povečati delež pripetih voznikov in potnikov med vožnjo, tako odraslih kot tudi otrok, in jih seznaniti s pravilno namestitvijo varnostnega pasu. Dvigniti želijo kulturo zavedanja pomembnosti uporabe varnostnega pasu in posledično zmanjšati najhujše posledice prometnih nesreč.
Aktivnosti bodo usmerjene predvsem v osveščanje o uporabi varnostnih pasov na zadnjih sedežih v avtomobilih, varni vožnji otrok z ustrezno uporabo otroških varnostnih sedežev ter spodbujanju mladih k uporabi varnostnih pasov. Velik poudarek bodo namenili še uporabi varnostnih pasov na vožnjah znotraj naselij.
Izvedli bodo tudi akcijo z uporabo posebnih demonstracijskih naprav, s pomočjo katerih bodo simulirali trk. Na zaletavčku bodo udeleženci lahko preizkusili silo udarca pri trku s hitrostjo okrog deset kilometrov na uro. Letošnja novost pa je prevračalnik, ki simulira prevračanje vozila v primeru trka. Preizkus obeh simulatorjev bo zagotovo najprepričljivejši argument za uporabo varnostnih pasov že pri zelo majhnih hitrostih, so zapisali na AVP.
Vozniki in potniki še vedno podcenjujejo varnostni pas
Po statističnih podatkih kar tretjina smrtnih žrtev med vozniki in potniki v osebnih avtomobilih lani ni uporabljala varnostnega pasu. Raziskava je tudi pokazala, da je bilo med smrtnimi žrtvami nepripetih za deset odstotkov več potnikov kot voznikov.
Med huje poškodovanimi vozniki jih varnostni pas ni uporabljalo 14 odstotkov, med lažje poškodovanimi pa trije odstotki, so sporočili z AVP.
Varnostni pas pri trku upočasni in prepreči gibanje telesa proti trdim delom v vozilu in prevzame velik del sile, ki se sprosti ob nesreči. Sile pri trku so enake ne glede na sedež v vozilu, zato je nujna uporaba varnostnih pasov tudi na zadnjih sedežih.
Naletna teža je pri trku odvisna od mase in hitrosti ter eksponentno narašča s hitrostjo. Pri moškem, ki ima 80 kilogramov, naletna teža pri hitrosti 50 kilometrov na uro znaša več kot dve toni, pri 90 kilometrov na uro pa že več kot šest ton, opozarjajo v sporočilu za javnost.
Potniki na zadnjih sedežih redkeje pripeti
Potniki na zadnjih sedežih so redkeje pripeti, najnižji delež pripetosti je znotraj naselij. Agencija je leta 2016 izvedla raziskavo, ki je pokazala, da je med vožnjo varnostni pas uporabljalo 90 odstotkov voznikov, 92 odstotkov potnikov spredaj in le 68 odstotkov na zadnjih sedežih. Otroci so bili v povprečju pripeti v 93 odstotkih.
Najbolj pogosto so bili pripeti voznik in sovozniki na avtocestah, nato na regionalnih cestah, najnižji delež pripetosti pa je na ulicah znotraj naselij. Ženske so v povprečju pogosteje pripete kot moški, kažejo raziskave.
Vozniki in potniki osebnih avtomobilov predstavljajo skoraj polovico smrtnih žrtev v prometnih nesrečah in spadajo med najpogostejše žrtve. Dosledna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrt kar za polovico, skoraj toliko zmanjša tudi tveganje za hude poškodbe. Za skoraj četrtino pa zmanjša tveganje za nastanek lažjih poškodb, tako pri voznikih kot pri sopotnikih na sprednjih sedežih.
Neustrezna pripetost otrok na krajših vožnjah
Statistični podatki o prometnih nesrečah z udeležbo otrok kažejo, da so otroci za šest odstotkov huje poškodovani kot potniki v vozilih. Največkrat zato, ker niso ustrezno pripeti in nameščeni v otroške varnostne sedeže. Pripetost otrok se je od leta 2005 sicer povečala za kar 36 odstotkov, k čemur so zagotovo veliko prispevale tudi preventivne aktivnosti in usklajene akcije.
Otroci pa pogosto niso pripeti ali pravilno pripeti, ko se vozijo po ulicah, znotraj naselij. Pripeti morajo biti na vseh vožnjah, tudi na najkrajših, manjši od 150 centimetrov pa ustrezno nameščeni v otroških varnostnih sedežih.
S poznanim sloganom Red je vedno pas pripet, s katerim Pasavček nagovarja in uči otroke po slovenskih vrtcih in osnovnih šolah, sporočajo, da je edino pravilno, da vsi udeleženci v prometu uporabljajo varnostni pas.
Osnovni namen projekta Pasavček, ki ga vodi Svet za preventivo in vzgojo v censtnem projektu, je spodbujati pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov.
Letos v projektu Pasavček sodeluje 824 skupin in oddelkov. Skupno več kot 18000 otrok se prek projektnega dela aktivno uči o varni vožnji in pravilni pripetosti.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.