Opozicija kritična do dela vlade
Opozicija je delo vlade v zadnjem letu dni ocenila zelo kritično in med drugim poudarjala, da je slovenski problem predvsem v odstopanju med izvajanjem proračuna in tistim, kar je bilo sprejeto. Pravijo, da so bile teme mladih vedno preglašene, da je bila uresničena le ena od šestih zahtev koalicije Slovenija ter da glede problematike izbrisanih vladajoča stran manipulira z ljudmi. Zadevo bi namreč morali urejati od primera do primera, ne pa pavšalno.
Med vsemi temi navedbami, ki so bile dane s strani opozicije, premier Anton Rop sam vidi zelo malo konkretnih pripomb in to kljub temu, da so te načelne pripombe, za katere je razumljivo, da so negativne, precej bombastične. V zvezi z očitki glede proračuna je po Ropovih besedah dovolj, da se pogleda številke, mednarodne primerjave in nenazadnje ocene tistih, ki so kvalificirani za dajanje takšnih ocen - tako domače stroke kot tudi evropske stroke oz. Evropske komisije. Omenjene ocene in mednarodne primerjave namreč kažejo, da smo v Sloveniji kljub težavam, s katerimi smo bili soočeni in so zlasti povezane z upadanjem gospodarske rasti v Evropski uniji, naših najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah, uspeli ohraniti relativno zelo stabilne in zdrave javne finance. "To nam priznajo vsi, razen opozicije, ki nam očita ravno tisto, kar je bilo nujno storiti, da smo to ohranili. Vseskozi smo prilagajali proračune realnemu stanju, zato smo tudi izvedli v zadnjih letih rebalanse, ker so se ocene gospodarske rasti popravljale in ker so se realne okoliščine spreminjale, smo mi spreminjali naše javno-finančne izdatke, praviloma navzdol in to nam je na koncu omogočilo, da imamo relativno zdrave javne finance," je poudaril Rop.
Problem izbrisanih: Politika mora najti soglasje
Po mnenju premiera Ropa je v zvezi s problemom izbrisanih potrebno storiti vse, da si v tem drugem delu, ko se bodo začeli pogovori o vsebinskem zakonu, ki se nanaša na problematiko izbrisanih, prisluhne drug drugemu in da tudi vlada prisluhne pripombam opozicije. "Mi bomo to tudi storili in bomo seveda poskušali upoštevati tiste pripombe, ki gredo v smer še bolj konsistentnega, vsebinskega zakona. Torej, ki gredo po eni strani v smer uresničevanja odločbe ustavnega sodišča, po drugi strani pa tudi v smer vzpostavitve ustreznih varovalk, ki naj omogočijo, da te pravice dobijo resnično tisti, ki so do njih v skladu z odločbo ustavnega sodišča upravičeni," poudarja premier. Seveda pa naj bi to storili na takšen način, da bi minimizirali potencialne odškodninskega zahtevke in javni dolg, do katerega bi lahko prišlo. Po Ropovih besedah so si z opozicijo glede teh načel in temeljnih usmeritev dokaj blizu, vsekakor pa računa, da bo na te principe in na ta načela na koncu pristala tudi opozicija in bo bistveno lažje omogočena dosega rešitev. "To je izjemno pomembno. Prav je, da se pogovorimo in da najdemo take rešitve, ki kasneje ne bodo predmet referendumskega odločanja." Po mnenju predsednika vlade je to eno tistih področij, na katerem je treba vse storiti, da politika najde dovolj moči za ustrezno soglasje in da na ta način opravi nalogo, zaradi katere politika obstoji.
Problemi v pravosodju ostajajo
Na vprašanje, kaj bo naredil na področju pravosodja in sodstva, kjer se problemi samo kopičijo, pojavile pa so se tudi zahteve po reorganizaciji sodstva, je premier Anton Rop poudaril, da je to neodvisna veja in da so najpomembnejše naloge na tem področju naloge, ki jih morata pravosodje in sodstvo opraviti sama. Te naloge pa so povezane z upravljanjem, menedžeriranjem sodišč, z notranjo organizacijo in tudi selekcioniranjem primerov. Vlada po Ropovih besedah budno spremlja in analizira, kar se dogaja in tudi ustrezno podpira pravosodje pri naporih, da se njegova učinkovitost poveča. Vlada je na finančnem področju omogočila informatizacijo pravosodja, kar je do določene mere lahko vplivalo na zmanjšanje sodnih zaostankov, vendar relativno malo. Zaostanki so se nekaj zmanjšali, zlasti se je zmanjšalo povečevanje zaostankov, vendar problemi ostajajo. Slovenija ima tudi po zadnjih ugotovitvah Evropske komisije nadpovprečno število sodnikov na prebivalca in relativno slabo učinkovitost, produktivnost njihovega delovanja, pravi Rop in dodaja, da je deloma to povezano s sistemom, deloma pa seveda tudi z njihovo lastno in notranjo učinkovitostjo in organiziranostjo.
Premier sam tudi verjame, da bo na koncu izvoljen tudi nov predsednik vrhovnega sodišča in da bo to tudi na simboličnem nivoju nov predsednik v pomenu, da bo nov veter zavel znotraj pravosodja, ter da bo tudi prišlo do imenovanja novega predsednika na ljubljanskem okrajnem sodišču. "Seveda pa skrb vzbuja, da je tako malo volje in pripravljenosti znotraj pravosodja, da bi se sodniki spopadali s problemi upravljanja in menedžeriranja," poudarja Anton Rop.
Vlada za dobre odnose s cerkvijo
Na vprašanje, kako komentira nedavne očitke ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta, da je trenutna prepoved verouka v šoli v nasprotju z deklaracijo o človekovih pravicah, ki govori o zagotovitvi vzgoje otrok v skladu z verskim in moralnim prepričanjem staršev, je premier Anton Rop odgovoril, da je slovenska vlada zainteresirana za dobre odnose s Cerkvijo. Vlada si želi, da bi čim več odprtih vprašanj reševali strpno, v dialogu in kar veliko teh vprašanj v rednih stikih in dialogu uspejo rešiti. Nenazadnje tudi odločba ustavnega sodišča v zvezi z vatikanskim sporazumom omogoča ratificiranje sporazuma s Svetim sedežem, do česar naj bi prišlo konec januarja 2004. Tako stališče vlade kot tudi njegovo osebno stališče glede verouka pa je znano: po ustavi so verske skupnosti ločene od države, kar pomeni, da v javnih šolah verouk ni mogoč. Je pa možen v zasebnih šolah, kar je v skladu z deklaracijo o človekovih pravicah. "Seveda pa spoštujemo vse tiste starše in otroke, ki se udeležujejo verouka v Cerkvi. Mislim, da je v tem kontekstu treba omogočiti, da se neovirano tega udeležujejo, zlasti v smislu organiziranja njihovega časa. Mi smo se tudi o tem posebej pogovarjali s Cerkvijo o primerih otrok - vozačev iz oddaljenih vasi in podobno, da se jim z ustrezno organizacijo časa pouka in prevozov omogoči tudi obiskovanje verouka v ustreznem času." Sicer pa je vlada vedno pripravljena na dialog s Cerkvijo.
Bo Slovenija odpisala iraški dolg?
Odgovora na to, ali bo Slovenija odpisala iraški dolg, premier še ni mogel dati. ZDA si ta čas pri državah upnicah prizadevajo doseči odpis ali prestrukturiranje iraškega dolga in tako omogočiti, da bi razdejana država po odstranitvi režima Sadama Huseina lažje zadihala. Obenem pa je Washington z objavo seznama držav, ki lahko sodelujejo pri povojni obnovi Iraka, ostalim - med njimi Sloveniji - omejil to možnost zgolj na podizvajalska dela. Kot je povedal Rop, se na Ljubljano v zvezi s tem neposredno ni obrnil še nihče. "Je pa zanimiva diskusija, ki se odvija na ravni Francije, Nemčije in Rusije v povezavi na eni strani z odpisovanjem dolga in po drugi z odpiranjem možnosti za sklepanje poslov v Iraku za te države. Menim, da bo tu potrebno doseči določeno soglasje in če bo ta dogovor sklenjen, se bodo poti odprle tudi drugim, med drugim Sloveniji. Zadevo bomo spremljali in se v tem kontekstu tudi odzvali," pravi Rop.
Rop za obnovo bežigrajskega stadiona
Premier se je vključil tudi v aktualno reševanje problema novega stadiona. Sam je tako vzpodbudil pogovore med šolskim ministrstvom in prestolnico za dosego čim boljše rešitve glede osrednjega stadiona za Bežigradom. Po njegovem bi bilo zelo dobro, da bi v Sloveniji in pa zlasti v Ljubljani rešili problem stadiona. Obenem je Rop izrazil upanje, da bo prišlo do omenjenega dogovora in da bo prišlo do takšne in tolikšne obnove stadiona za Bežigradom, da bo to primerljiv, dober, evropski stadion, na katerega bodo ljudje, ki imajo radi šport, radi prišli in tam uživali v gledanju kvalitetnega nogometa. "Verjamem, da je dogovor že zelo blizu," pravi Rop. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport bo sodelovalo v skladu s svojimi pravili, za stadion pa namenilo okoli 500 milijonov tolarjev. Mesto Ljubljana pa naj bi svoj delež prispevalo tudi s sredstvi, pridobljenimi z delno odprodajo sedanjega zemljišča v Stožicah. Stroški prenove naj bi znašali približno 11 milijonov evrov.
