Po 71 letih oblasti PRI, ki se je kot Narodna revolucionarna stranka zavihtela na oblast še med mehiško revolucijo v začetku 20. stoletja, bo 60 milijonov mehiških volilnih upravičencev izbiralo med kandidatom PRI Franciscom Labastido, kandidatom opozicijske konservativne Stranke nacionalne akcije (PAN) in Zelenih Vicentom Foxom ter ustanoviteljem in voditeljem levo usmerjene Stranke demokratične revolucije (PRD) Cuauhtemocom Cardenasom, ki je že dvakrat neuspešno kandidiral na predsedniških volitvah. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da ima med opozicijskim kandidati za predsednika največ možnosti nekdanji guverner zvezne države Guanajuato, Vicente Fox.
Za zmago na predsedniških volitvah v Mehiki zadostuje navadna večina, zato drugega kroga volitev ne poznajo. Predsednik republike, ki je lahko izvoljen samo enkrat, ima zelo velike pristojnosti. Poleg tega, da je hkrati tudi predsednik vlade, imenuje ministre, sodnike vrhovnih sodišč in državnega tožilca, s soglasjem senata pa tudi diplomatske predstavnike v tujini.
Poleg predsednika volijo v Mehiki danes tudi dvodomni kongres, ki je sestavljen iz predstavniškega doma in senata. Predstavniški dom ima 500 članov, ki jih izvolijo na splošnih volitvah za tri leta. Senat ima 128 članov, po štiri predstavnike iz vsake zvezne države in zveznega okrožja. Izvolijo jih na splošnih volitvah za šest let, tako da se vsake tri leta zamenja polovica članov. V predstavniškem domu je PRI že na volitvah leta 1997 izgubila absolutno večino.
Prebivalci mehiške prestolnice Ciudad de Mexico bodo danes izbirali novega župana. Največ možnosti za zmago pripisujejo kandidatu PRD Manuelu Lopezu Obradorju.
