Predlog podpira večina občin

Z današnjim dnem se je sicer zaključil 60-dnevni rok, ki ga je služba za lokalno samoupravo določila za posredovanje mnenj. Večina, kar 86 odstotkov, občinskih svetov vladni predlog načeloma podpira, je zapisano na spletnih straneh službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Pripombe občin, ki vladni predlog sicer podpirajo, se povečini nanašajo na imena, sedeže in število pokrajin. Mnenja pa ni posredovalo 51 občin. Z vladnim predlogom se ne strinja 14 odstotkov občin, razlogi za to pa so po njihovem mnenju premalo dodelana pokrajinska zakonodaja in bojazen, da bi ustanovitev pokrajin povzročila še večjo razliko pri razvoju posameznih regij. Primorske in pomurske občine so poudarile predvsem potrebo po uveljavitvi pravic narodnostnih manjšin glede dvojezičnosti v pokrajinah.

Kako bo pokrajinam ime?

S predlogom se povečini strinjajo v Podravju oziroma Osrednje Štajerski pokrajini. Najbolj se ukvarjajo z imenom pokrajine, ki bi po mnenju večine moralo biti Štajerska oziroma Osrednja Štajerska. Z imenom se zatika tudi v Spodnjepodravski pokrajini; približno polovica tamkajšnjih občinskih svetov predlaga poimenovanje Spodnje Podravje, druga polovica pa Vzhodna Štajerska. Glede na mnenje občinskih svetov se z vladnim predlogom po večini strinjajo v Pomurju, nekoliko pa se tudi v tej pokrajini zatika pri poimenovanju.

Mnenja o tem, kje bo sedež pokrajine, so najbolj razdeljena na Koroškem. Vladni predlog predvideva sedež v Ravnah, precej občinskih svetov pa se je zavzelo za idejo, da bi bil sedež v Slovenj Gradcu. Občinski sveti na območju Gorenjske načeloma soglašajo z vladnim predlogom, pričakujejo pa členitev na osem pokrajin.

Ilirska Bistrica si želi k Primorski

Občine v Notranjski pokrajini se povečini zavzemajo za sedež pokrajine v Cerknici, v Ilirski Bistrici pa želijo priključitev k Primorski pokrajini, kjer so občinski sveti z vladnim predlogom povečini zadovoljni. V drugi "primorski" pokrajini, Gorški, so nezadovoljni predvsem z imenom; predlagajo ime Severna Primorska, oziroma Zgornje Posočje.

Na območju jugovzhodne Slovenije naj bi nastali dve pokrajini, Dolenjska s sedežem v Novem mestu in Posavska s sedežem v Krškem. V Posavski se z vladnim predlogom strinjajo, na Dolenjskem pa se pojavljajo predvsem predlogi o vključitvi v Osrednje Slovensko pokrajino. V tej z vladnim predlogom soglašajo, zavzemajo pa se, da bi imela Ljubljana status samostojne pokrajine.

Tudi v Savinjski pokrajini se občine z območjem pokrajine večinoma strinjajo, zopet pa se zatika pri imenu. Med predlaganimi imeni prednjačita Celjska in Zahodno Štajerska pokrajina. V Savinjsko-šaleški pokrajini je precej nasprotovanj, tako sedežu kot imenu in številu pokrajin. Z vladnim predlogom so večinoma zadovoljni v Zasavski pokrajini, tri občine, ki so vanjo vključene pa predlagajo oblikovanje širše pokrajine.

Služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko sicer namerava vse predloge podrobno preučiti in se do njih opredeliti, pridobljena spoznanja pa bodo upoštevana pri pripravi predloga zakona o ustanovitvi pokrajin, je še zapisano na spletnih straneh službe.