Kot je pojasnila generalna sekretarka omenjenega sindikata Saška Kiara Kumer, je po intenzivnih pogajanjih s poslovodstvom, s katerimi so skupaj z drugim sindikatom skušali doseči boljše delovne pogoje za vse zaposlene, prišli do osnutka dogovora o politiki stroškov dela.
Dogovor je zajemal finančni del, višji regres, uskladitev plač, višja povračila stroškov prevoza, dodatke za mentorstvo in rezerve, pa tudi zavezo delodajalca glede prenove sistema normiranja in varnosti ter varnosti in zdravja pri delu. Ker gre za pomembno odločitev, so članstvo pozvali, da o dogovoru glasuje.
Večina je odločila, da dogovora v taki obliki ne podpišejo, saj so ocenili, da ta sicer prinaša določene pozitivne učinke, ki bi se vsem zaposlenim poznali v denarnici, vendar pa ne ponuja rešitve za ključno težavo - preobremenjenost, ki jo vsakodnevno čutijo zaposleni. Ti se srečujejo s stalnim delom prek polnega delovnega časa, menjavo rajonov ali poslovalnic zaradi nadomeščanja odsotnih sodelavcev in drugimi neugodnimi delovnimi pogoji.
Odklonitev podpisa dogovora poziv državi naj se aktivno vključi v reševanje razmer
Dogovora tako ne bo podpisal nobeden od obeh sindikatov, pri tem pa Kumrova poudarja tudi vlogo države kot lastnice Pošte Slovenije, ki družbo zavezuje k izvajanju javne službe tudi v delu, ko izvajanje teh nalog ne prinaša dobička. Ob tem ji predpisuje tudi cene storitev, hkrati pa od njih zahteva donos na kapital in vsako leto povečuje pričakovanja glede dobička.
Odklonitev podpisa dogovora in odločanje o začetku stavkovnih aktivnosti sta zato po njenem tudi jasen poziv vladi, naj se kot predstavnica države, ki je ne le lastnik, temveč tudi regulator trga poštnih storitev, aktivno vključi v reševanje razmer. Način, kot so ga ubrali sedaj, namreč več kot očitno ne prinaša želenega rezultata ter dolgoročno ne bo prispeval k uspešni Pošti in dobri javni storitvi, dodajajo v sindikatu.
Organi Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ) bodo po opravljenem glasovanju pričeli s pripravljalnimi aktivnostmi na morebitno stavko, ob tem pa bodo ostali odprti za pogovore in nadaljnja pogajanja. V kolikor bo na koncu prišlo do stavke, se bodo glede njenega poteka in zahtev v kar največji meri usklajevali z drugim sindikatom.
Stavka najverjetneje v drugi polovici februarja
Že prejšnj teden pa so od dogovora odstopili v Sindikatu poštnih delavcev, ki je že začel aktivnosti za napoved stavke, ob tem pa čakal tudi na odločitev večjega sindikata. Kot je v petek povedal predsednik sindikata Saša Gržinič, bi do stavke lahko prišlo najprej v drugi polovici februarja.
Ker morajo po zakonu nujna dela opravljati, bo stavka potekala v omejenem obsegu, kar pomeni, da jim časopisov, reklam in trgovinskih paketov ni treba razvažati, je pojasnil in dodal, da se je med 850 njihovimi člani velika večina že odločila za začetek stavkovnih aktivnosti. Vodstvo Pošte je že v petek izrazilo obžalovanje, da do dogovora za izboljšanje materialnih pravic zaposlenih in njihovih pogojev dela, za katere so si kot delodajalec "močno prizadevali", ni prišlo.
Po njihovem mnenju je bil predlagani dogovor ustrezen kompromis med pričakovanji obeh sindikatov in zmožnostmi delodajalca, še posebej glede na že sprejete ukrepe za izboljšanje delovnih razmer in pogojev dela, predvsem na področju dostave in dela na poštah. Ob tem se zavedajo, da morajo na tem področju narediti še več, a vseh ukrepov ni mogoče izvesti takoj.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.