'Predlagane spremembe kažejo, da bolnik ni na prvem mestu'

"V zadnjih skoraj 40 letih še nismo bili v taki zdravstveni krizi, da bi lahko čez noč zaprli vse naše specialistične dejavnosti," je na novinarski konferenci, ki jo je organizirala Zdravniška zbornica, dejala direktorica ZD Postojna Irena Vatovec. V omenjenem zdravstvenem domu je ogroženih šest specialističnih dejavnosti in rentgen. 

"V primeru, da bo potrebna uvedba imenovanega nosilca dejavnosti ali redno zaposlenega nosilca dejavnosti, to pomeni, da lahko vse te dejavnosti prenehamo izvajati. To bi pomenilo, da bi se morali pacienti voziti najmanj eno uro daleč v Ljubljano, v Gorico ali v Izolo," je dodala. 

Direktorica ZD Kranj Lilijana Gantar Žura pravi, da tako slabih razmer do zdaj še ni bilo. Kot opozarja, bi lahko v skladu z novelo javni zdravstveni zavodi lahko sklenili podjemne pogodbe le za tista področja, kjer so presežene najdaljše čakalne dobe. "Trenutno nam pomagajo upokojeni zdravniki, predvsem na pediatriji, da sploh lahko oskrbimo vse otroke. Če bo sprejet ta zakon, potem tega ne bomo mogli izvajati in bodo prikrajšani res tisti najranljivejši, torej otroci."

Zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj se sprašuje, kaj je namen novega zakona. "Za paciente bi to lahko pomenilo, da bomo imeli na določenih specialnostih še daljše čakalne dobe, še bolj zaskrbljujoče pa je, če bomo na določenih specialnostih, kjer imamo zdaj malo zdravnikov, še tiste izgubili," je dejal. 

Da je predlog novele odraz tega, da so pacienti na zadnjem mestu, meni tudi predsednica združenja Europa Donna Tanja Španić. "Zavedamo se, da je treba področje urediti, vendar se bo s tovrstnimi ukrepi sistem prej sesul, kot da ga bomo ponovno postavili. Če bodo plastični kirurgi odšli iz javnega zdravstva, se rekonstrukcije ne bodo delale hkrati z onkološkimi posegi. Ženske bodo dlje časa čakale, prestati bodo morale dve operaciji, dva bolniška staleža, dvakrat bodo potrebovale bolnišnično oskrbo, kar bo pomenilo večje stroške in slabšo dostopnost. Nesprejemljivo je, da bi tem ženskam naložili še breme potovanja in operacij v tujini. Vsi zapleti, ki se pojavijo po operacijah v tujini, pa padejo na naš zdravstveni sistem in ga dodatno obremenijo," je povedala. 

Radiološki inženir Tine Holc in diplomirani zdravstvenik David Vrhovec iz UKC Ljubljana pa sta pojasnila, da si marsikateri radiološki inženir in medicinska sestra svoj prihodek izboljšuje z dodatnim delom. Zasebniki bi jim lahko ponudili boljše pogoje dela, posledično pa bi lahko zapustili javno zdravstvo. "Že sedaj je veliko pomanjkanje medicinskih sester in ostalega zdravstvenega osebja, zato je treba stimulirati ljudi, da ostanejo. Nimamo več varovalk, kako zadrževati te ljudi."

Skupščina Zdravniške zbornice je sicer sprejela sklep, s katerim novelo zakona v celoti zavrača. V primeru, da bo sprejeta, vladi sporočajo, naj prevzame odgovornost za vse škodljive posledice zakona.