Potem ko je odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj kot zainteresirano delovno telo podprl predlog rebalansa proračuna za leto 2011 in novelo interventnega zakona, so v zrak skočili sindikati, ki nasprotujejo predvidenemu nižanju plač v javnem sektorju. Kot pojasnjujejo, je že zdaj od 16.0000 uslužbencev v javni upravi okoli 4000 takšnih, ki že imajo minimalno plačo. Pri tem pa opozarjajo, da je več tisoč takih – med njimi policisti, učitelji in medicinske sestre –, ki bi s tem ukrepom padli na minimalno plačo ali pa se ji močno približali.
Sindikate pa moti tudi pomanjkanje socialnega dialoga. Tako so v Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) prepričani, da takšna politika "grobo posega v socialno partnerske odnose". Kot opozarja sekretar republiškega odbora SDOS Drago Ščernjavič, jih s predvidenim posegom v plače v javnem sektorju nista seznanila niti generalna sekretarka vlade Helena Kamnar niti državni sekretar Miloš Pavlica. "Čistilno akcijo" naj vlada začne pri sebi in v vseh 212 občinah, pri vseh nosilcih funkcij, lobijih, mrežah, direktorjih, notranjih in zunanjih dolgovih, "čudaških dokapitalizacijah" in tajkunskih kreditih (NLB), je zapisal Ščernjavič.
Ščernjavič je predsedniku vlade Borutu Pahorju že poslal tudi pobudo, v kateri ga opozarja na nedopustnost zniževanja plač v javnem sektorju in na pomanjkanje socialnega dialoga. Ker se Pahor na pobudo ni odzval, Ščernjavič predlaga, da se ta tema uvrsti na dnevni red seje parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko, in sicer v okviru razprave o rebalansu proračuna in o noveli zakona o interventnih ukrepih.
Oglasili so se tudi že v Policijskem sindikatu Slovenije, kjer ostro nasprotujejo znižanju pravic policistov, še posebej pa ukinjanju regresov in nižanju plač. "Ker vlada sama ni bila sposobna ali ni hotela omejiti števila zaposlenih v javnem sektorju, kar je sicer njeno delo in obveza po dogovoru in podpisu s sindikati javnega sektorja, sedaj odgovornost za svoje nevestno in neodgovorne delo obrača na javne uslužbence, ki so s svojim odrekanjem v dobri veri hoteli prispevati k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja," opozarja podpredsednik sindikata Andrej Kocbek.
Štrukelj napoveduje možnost stavke
Medtem pa so v konfederaciji sindikatov javnega sektorja za četrtek napovedali sestanek predsedstva, na katerem bodo odločali o tem, ali bodo v primeru, da sklep potrdi tudi matični odbor DZ za finance, članstvo pozvali k splošni stavki v javnem sektorju. In to zato, da bi opozorili, da "se država iz njih ne sme delati norca", je povedal vodja konfederacije sindikatov Branimir Štrukelj. Sam sicer dvomi, da tak sklep ni bil usklajen z vlado, kot to zatrjuje državni sekretar Miloš Pavlica. Če pa je temu tako, ima predsednik vlade Borut Pahor po Štrukljevih besedah v četrtek po seji vlade "zelo dobro priložnost, da to zanika" ter poslance pozove, da glasujejo proti takemu dopolnilu. Premier naj poslance tudi spomni na zavezo vlade, da v plače javnih uslužbencev letos ne bo enostransko posegala, dodaja.
"Da bi imeli poslanci ob tem predlogu najmanjšo kredibilnost in pokazali, da živijo v istem svetu kot mi, bi morali najprej predlagati, da se znižajo njihove plače. In to ne za štiri odstotke, temveč za denimo osem odstotkov," je oster Štrukelj. To naj bi, poziva, storili zato, da solidarnostno ne bi bilo treba zniževati plač čistilkam, kuharicam, hišnikom....itd.
Namesto varčevanja nove zaposlitve
Člani odbora so ugotovili, da interventni zakon prihaja prepozno, da pa je nujen. Število zaposlenih v javnem sektorju se je namreč v mandatu premierja Boruta Pahorja povečalo za 3362 in se še povečuje.
Razpravo o predlogu rebalansa proračuna je odbor opravil že v torek, danes pa je razpravo nadaljeval z novelo zakona o interventnih ukrepih. Slednja po navedbah predstavnikov vlade uvaja nadzorovano zaposlovanje v javnem sektorju. Tako bo moral vsak uporabnik proračuna v javnem sektorju za novo zaposlitev predhodno pridobiti soglasje organa, ki takšno zaposlitev plača. V večini primerov bodo to vlada, župani, sveti zavodov, predsednik vrhovnega sodišča in programski svet RTVS – vsak za svoje področje. Zakon tudi prepoveduje avtorske in podjemne pogodbe. Absolutne prepovedi zaposlovanja pa po besedah predstavnikov vlade ne uvaja. Prav tako ne prekinja že začetih postopkov o zaposlitvi.
Glede občin zakon določa, da se jim v letošnjem letu ne izplača celotnega zneska za sofinanciranje investicij, pač pa se ga pol izplača letos, pol pa do konca marca 2012. Tabela, ki je priložena noveli, sicer kaže, da se je število zaposlenih v javnem sektorju od decembra 2008, ko je znašalo 155.935 zaposlenih, pa do decembra 2010, ko je znašalo 159.297, povečalo za 3362. Obseg mesečnih sredstev za plače pa se je zato povečal za skoraj 10 milijonov evrov.
Člani odbora so odboru za finance predlagali, da pri pripravi dopolnil v novelo vključi tudi dopolnilo, da se plače v javnem sektorju do konca leta 2012 zmanjšajo za štiri odstotke.
Predlagani rebalans proračuna za leto 2011 sredstva službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko zmanjšuje, in sicer za 49,9 milijona evrov. Od tega bo 28,8 milijona evrov manj namenjenih porabi občin. Po oceni opozicijskih poslancev bo rebalans prizadel predvsem poslovanje občin in njihove investicije, medtem ko v vladi menijo, da bistvenih sprememb za občine ne bo.
Predstavniki vlade so tudi zagotovili, da rebalans ne bo imel vpliva na izvajanje zakona o skladnem regionalnem razvoju ter znotraj tega na zakon o razvojni pomoči Pomurju. Prav tako so predstavniki vlade zagotovili, da rebalans ne bo vplival na tekoče poslovanje občin, ker se glavarina ne zmanjšuje.
KOMENTARJI (206)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.