Letošnje šolsko leto bo osnovne in srednje šole obiskovalo več kot 280.000 mladih. Letošnje leto bo prelomnica v zgodovini slovenskega šolstva, ker z njim vse osnovne šole - 448 jih je v Sloveniji - uvajajo program devetletne šole. Letos bo v šolske klopi prvič stopilo 17.815 šestletnih prvošolčkov, ki bodo obiskovali devetletko, ter 8250 sedemletnikov, ki bodo stopili še v "staro", osemletno šolo. Tako na prvošolčke, kot tudi nasploh osnovnošolce in srednješolce, ki bodo po opozorilih Gabra v prvih dneh šole bolj mislili na počitniška doživetja kot pa na promet in šolo, pa morajo biti zlasti v prihodnjih dneh pazljivi vozniki.
Avgust pa je na področju šolstva postregel s kar nekaj polemikami. Največja je bila gotovo tista o subvencioniranju dijaških mesečnih vozovnic, ko jih je veliko na svoj račun slišalo šolsko ministrstvo, nemalo kritik pa bilo tudi na (previsoke) cene šolskih učbenikov. Pojavili so se tudi namigi, da šola ne vzgaja, na kar se je takoj odzval šolski minister Slavko Gaber in očitke, ki so prišli predvsem s strani Rimskokatoliške cerkve, zavrnil.
Letošnje šolsko leto je prelomno tudi na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami; nenazadnje je bilo pred kratkim sprejetih kar nekaj temeljnih dokumentov z omenjenega področja. Če se bodo odrasli, ki še nimajo zaključene osnovne šole, odločili za ta korak letos, se bodo morali vpisati v devetletko.
Kot je zadnja leta že v navadi, so se tudi letos osmošolci in devetošolci kljub prizadevanjem šolskega ministrstva za prenovo poklicnega izobraževanja s poudarkom na reševanju problemov v tistih programih, kjer je manj vpisa, odločili zlasti za vpis na štiriletne srednje šole. Konec junija je bilo v prvih letnikih srednješolskega izobraževanja vpisanih 25.667 novih dijakov (vseh srednješolcev naj bi bilo okrog 109.000). Med dijaki prvega letnika jih bo največ gimnazijcev, in sicer več kot 10.000, v srednje poklicno oz. tehniško izobraževanje pa se je vpisalo 8551 dijakov. Da so številke vpisa v gimnazije prevelike in da preveč hitimo v splošno izobraževanje, se strinja tudi šolski minister Gaber. V primerjavi s splošnim izobraževanjem so namreč druge številke vpisa precej skromne. Le okrog 860 učencev se je odločilo za vpis v nižje poklicno izobraževanje, 511 v srednje poklicno izobraževanje (t. i. dualno izobraževanje), okrog 5700 pa jih bo po novem sedelo v klopeh šol, ki nudijo srednje poklicno izobraževanje (šolsko izobraževanje) in model strojništva. Poleg teh pa je še približno 4900 dijakov, ki so se vpisali v začetni letnik poklicno tehniškega izobraževanja (t. i. program 3+2).
Letos spomladi je bilo precej kritik na račun novega zakona o vrtcih, ki prinaša novosti na področju števila otrok v oddelkih ter v strožjem ravnanju s starši, ki zmorejo plačevati vrtec, pa tega ne počnejo. Po doslej veljavnem zakonu o vrtcih po 17. členu v oddelku prvega starostnega obdobja število ni smelo preseči 12 otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja pa 22 otrok. V vsak oddelek se lahko z novo spremembo zakona doda še dva otroka.
Čeprav Slovenija po varnosti otrok spada na drugo mesto med najbolj varnimi državami v Evropi (1,3 mrtvega na 100.000 otrok), pa tako notranje kot šolsko ministrstvo ter drugi opozarjajo na previdno vožnjo zlasti v prvih dneh pouka. Kot običajno bo tudi v začetku letošnjega leta v okolici šol policija poostrila nadzor, posebnega varstva in pozornosti policistov pa bodo deležni prvošolčki, saj še ne poznajo osnovnih pravil v prometu in nevarnosti ter pasti šolskih poti.
