'Če se bo vlada pogajala le formalno, stavka bo'

Na današnji seji je vlada med drugim govorila tudi o zapletih v zvezi s plačami v javnem sektorju. Pred vladnim načrtom za zamrznitev plač so namreč nove ovire, del sindikatov javnega sektorja pa napoveduje stavko. Do njihovih stavkovnih zahtev naj bi se vlada opredelila danes, ko naj bi oblikovala tudi usmeritve za pogajanja s sindikati.

Stavkovne zahteve

Med šestimi stavkovnimi zahtevami je tudi izplačilo preostalih dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij, kot to predvideva veljavna kolektivna pogodba: 1. oktobra letos in 1. oktobra prihodnje leto.

Zahtevajo tudi, da se v zakon o sistemu plač v javnem sektorju glede položajnega dodatka, plačila v času dežurstev ter kvoruma za sklenitev in spremembo kolektivne pogodbe za javni sektor vrnejo določbe, kot so veljale pred zadnjima dvema, s sindikati neusklajenima novelama.

Med šestimi stavkovnimi zahtevami je še takojšen umik vseh predlogov, ki posegajo v ekonomsko-socialni položaj javnih uslužbencev in jih vsebuje dogovor, ki je bil konec avgusta sindikatom ponujen v podpis. Njihova zahteva pa so tudi takojšnja pogajanja o odpravi anomalij plačnega sistema in predlogih sindikalne pogajalske skupine, vključno v zvezi s podvrednotenjem delovnih mest v plačni skupini J ter nezdružljivostjo dela pooblaščenih uradnih oseb.

Prav tako zahtevajo vključitev določila o pravici do nadomestila plače za čas stavke v kolektivno pogodbo za javni sektor, če je stavka posledica kršitev kolektivne pogodbe, plačnega zakona ali drugih področnih zakonov, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev.

Policisti še z dodatnimi zahtevami

Sindikat policistov poleg zahtev, ki jih zahtevajo tudi drugi javni uslužbenci, zahteva tudi primerno ureditev sistema upokojevanja policistov, poleg tega zahtevajo, da se za zaposlene v policiji sklene posebna kolektivna pogodba, da se odpravi omejitev skupnih dodatkov iz 31. člena ZSPJS ali uredi tako, da bodo te posebnosti urejene v področnih predpisih za policijo.

Policisti še zahtevajo, da se dodatek za čas neposrednega izvajanja nalog v posebnih obremenitvah določi za vse sodelujoče pri izvajanju zahtevnejših varnostih nalog, prav tako zahtevajo ureditev statusa policistov, ki vodijo in odločajo v prekrškovnih postopkih.

Zahtevajo še ureditev nezdružljivosti pooblaščenih uradnih oseb zaradi posebnih omejitev in prepovedi (omejitev stavke, prepoved političnega udejstvovanja, konkurenčna klavzula, prepoved opravljanja določenih del oziroma storitev) ter ureditev enakopravnega statusa policistov v predkazenskih postopkih glede na druge državljane Slovenije.

'Zanima nas, kaj so z dogovorom pridobile medicinske sestre'

Vlada je po kriznih razmerah v zdravstvu le dosegla dogovor z zdravniki, odprla pa je novo fronto, in sicer s Štrukljevimi sindikati. Ti pravijo: če bo vlada našla rešitev za zdravnike, potem naš dogovor ne velja več.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je danes za 24ur.com povedal, da so se včeraj sestali s premierjem Borutom Pahorjem, s katerim so govorili tudi o sporazumu s Fidesom. Zanima jih namreč, kako bo dogovor vplival na medicinske sestre, saj sta v njihovi Konfederaciji dva sindikata. ''S sestanka nismo odšli pomirjeni, kot danes pišejo nekateri časniki,'' je povedal Štrukelj.

Vlada je Štrukljevim sindikatom povedala, da zdravniki in posledično tudi medicinske sestre z dogovorom niso dosegli nič konkretnega, obstaja pa odprta možnost v podzakonskem aktu, da opredelijo nova delovna mesta za dežurstva, plačilo nadur in plačilo po podjemnih pogodbah. ''To se razlikuje od tega, kar smo brali v javnosti, da so zdravniki dosegli neke konkretne stvari. Nas je namreč zanimalo to, kako bo to, kar so, če so dosegli zdravniki, vplivalo na medicinske sestre. Konrad Kuštrin se je čudil, zakaj se v to vtikamo, zato ga pozivam, naj preprosto pove, kaj naj bi sestre s tem dogovorom dobile, ker je trdil, da je Fides z dogovorom spogajal stvari tudi za medicinske sestre,'' je povedal Štrukelj.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja je trenutno na točki, ko spremlja vsa dogajanja, povezana s plačnim sistemom. ''Napovedali smo dve stvari: če bo zakon začel veljati, če do referenduma ne bo prišlo, se bomo spet odločali ali bomo pristopili k podpisu,'' je povedal Štrukelj in dodal, da gre tukaj za zelo pomembno stvar, ki jo je tudi včeraj povedal tudi ministru Križaniču. ''Če bo katera koli skupina, ali zdravniki ali sodniki, kaj pridobila, je treba najprej iz zamrznitve izpustiti napredovanja javnih uslužbencev. Tu pričakujemo jasen odgovor vlade. In druga stvar je, da absolutno ne pristajamo na nobeno znižanje plač.''

'Denarja za višanje plač ni'

Kot opozarja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, denarja za višanje plač ni. Odpravo plačnih nesorazmerij bi zato prestavili v čas, ko bo gospodarska rast dosegla tri odstotke. Tako je vsaj predvideval predlog aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, ki pa ga ni podpisalo zadostno število sindikatov.

Zato je vlada s spremembo plačnega zakona predvidela še drugo možnost za ugotavljanje kvoruma, po kateri bi zadostovali podpisi sindikatov, ki so že pristali na zamrznitev. A se ta možnost zaradi vložene referendumske pobude odmika. Pa tudi v sindikatih, ki so prvič prispevali podpise, bi zaradi dogovora z zdravniki še razmislili, ali bi tudi v drugo ravnali tako.

Pri tem pa vlado zavezujejo roki; do 1. oktobra mora v parlamentarno proceduro predložiti predlog proračuna, s tem datumom je po veljavni kolektivni pogodbi predvideno izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Ministrica je že ob najavi referendumske pobude napovedala interventni zakon. V ponedeljek pa je na seji državnega sveta omenila tudi možnost znižanja plač, če zamrznitev ne bi uspela.

Govorila je tudi o napovedani stavki. Vlada se je dogovorila, da bodo oblikovali pogajalsko skupino. Ker so bile zahteve ne samo na vlado, ampak na vsa resorna ministrstva, bo tudi pogajalska skupina sestavljena iz državnih sekretarjev vseh resornih ministrstev, vodila pa jih bo državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar.

Pavlinič Krebsova pričakuje, da bo Kamnarjeva najpozneje v ponedeljek pogajalsko skupino in sindikate sklicala na usklajevalni sestanek. Hkrati pa je vlada po njenih besedah pripravila usmeritve za ravnanje resornih ministrov in predstojnikov vladnih služb pred pričetkom in v času izvajanja stavke.

V odgovoru na stavkovne zahteve vlada odgovarja podobno kot doslej. Med drugim poudarja, da bi izplačilo za preostalo odpravo plačnih nesorazmerij v prihodnjih dveh letih vsako leto pomenilo zadolžitev za dodatnih sto milijonov evrov. Takšno povišanje bo sprejemljivo, ko bo gospodarstvo okrevalo in bo gospodarska rast presegla tri odstotke. Poleg tega posameznik odpravlja maksimalno še dva plačna razreda, pravi ministrica.

Tudi med stavko bodo državljani dobili, kar jim pripada

Če bo stavka res izpeljana, potem mora biti izpeljana tako, dodaja ministrica, da bodo državljanom na voljo tiste storitve, ki jim tudi v času stavke pripadajo. Tudi Pavlinič Krebsova je zatrdila, da popuščanj do Fidesa s strani vlade ni bilo in da so se o tem lahko predstavniki konfederacije sindikatov lahko tudi sami prepričali.

Na očitek, da se sama ne zna pogajati, ker v pogovorih ne zna popustiti, pa je odgovorila, da ni tako. Vlada je po njenih besedah popustila v več točkah. "Ne drži, da vlada v pogajalskem procesu, ki sem ga vodila, ni popuščala ... Izpogajali so si tudi to, da se reforma nadaljuje, a ko bo to mogoče. Šlo je za trda pogajanja in naj mi tisti, ki se jih niso udeleževali, ne solijo pameti, da se ne znam pogajati," je bila odločna. Dodala je, da se lahko strinja z vodjo sindikatov javnega sektorja Janezom Posedijem, da je njegova akcija zgolj politična. "Kljub mojim in vladnim prizadevanjem ne gre več za vladna prizadevanja, ampak gre le še za politiko," je povedala.

Stavkovni odbor zadovoljen s sestavo vladne skupine

V stavkovnem odboru sindikatov javnega sektorja so po besedah njegovega vodje Dušana Miščevića zadovoljni nad sestavo vladne pogajalske skupine, saj se s prejšnjo "ni bilo mogoče racionalno pogovarjati". Miščević je trdno prepričan, da bosta njihova in vladna pogajalska skupina vložili maksimalen napor, da najdejo ustrezno rešitev, tako da ne bi bila potrebna ne interventni zakon ne stavka.

Če pa se je vlada odločila, da se bo pogajala samo formalno, hkrati pa plače urejala z zakonom, bodo napovedano stavko izvedli "in ne bomo nehali tako dolgo, dokler ne bo ustrezne rešitve," pravi Miščević. "Pogajanja potekajo tako, da obe strani stremita k temu, da se najde kompromisna rešitev. Mi bomo k temu težili, če pa vladna stran tega ne misli, ampak misli zadevo urejati z zakonom, potem je konflikt tu," še dejal vodja stavkovnega odbora.

'Napredovanje mora biti omogočeno'

Branimir Štrukelj pa pravi, da bo treba ponovno razmisliti o pristopu k aneksu h kolektivni pogodbi, pri čemer mora vlada jasno odgovoriti na njihovo zahtevo po odmrznitvi napredovanj javnih uslužbencev. Kot je dejal, so na sredinem sestanku pri predsedniku vlade zelo jasno povedali, da mora vlada, če najde kakršna koli prosta sredstva,ta nameniti za odmrznitev napredovanja.

Če pa bo vlada plače javnih uslužbencev vendarle uredila z zakonom, bi se s tem odprlo tudi vprašanje enostranskega ravnanja vlade, opozarja Štrukelj. To bi bilo za KSJS težko sprejemljivo, saj bi interventni zakon posegel v veljavnost kolektivnih pogodb. "to pa je tisto, kar želi konfederacija na vsak način preprečiti," dodaja Štrukelj.

Predsednik razume vlado in stavke ne podpira

Predsednik republike Danilo Türk pa meni, da bi morali v javnem sektorju razumeti argumente vlade, da preloži povišanje plač. Sam vlado razume. "Treba jih je slišati in razumeti," je poudaril. O pokojninski reformi je menil, da bi bili nekateri številčni podatki še nujno potrebni. Po njegovih besedah tudi ni nujno, da se tako dolgoročna reforma sprejema "v enem zamahu". Morda bi bilo bolj ustrezno, če bi jo sprejemali postopno, je dejal. To vprašanje zahteva dialog in tudi v državnem zboru bo še čas zanj, je ocenil.

Po njegovem mnenju bi bilo prav, da bi se pokojninska doba zaradi skrbi za otroke skrajšala tudi, če ima zavarovanka več kot tri otroke. Po zdajšnjem predlogu se lahko upokoji osem mesecev prej, če je skrbela za enega otroka, če pa je skrbela za več otrok, se lahko upokoji največ dve leti prej. Za zdravstveni sistem je prepričan, da bi bil ta lahko bolje stroškovno urejen in bolj učinkovit. Za boljšo ureditev bo priložnost ob napovedani zdravstveni reformi, meni. Zavzemal pa se bo, da se bodo rešitve poiskale v dialogu.