Vsako leto, predvsem pa prav na predvečer prvega maja, po Sloveniji zagori na stotine kresov. "Kurjenje kresov si predstavljamo predvsem kot prijeten kulturni ali družabni dogodek, vendar pa lahko prinaša tudi nevarnost za nastanek požara," opozarjajo na Upravi RS za zaščito in reševanje.
Da bi bilo kresovanje varno in prijetno ter da s kurjenjem ne bi povzročali nevarnosti požara, so za organizatorje javnih prireditev ter tudi drugim pripravili napotke za varno kresovanje.
1. Prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi.
2. Če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. s peskom, kamni, opeko, kovino).
3. Kres mora biti ves čas pod nadzorom odrasle osebe.
4. Ob vetrovnem vremenu kresa ni priporočljivo prižigati, ob močnejšem vetru je treba kurjenje kresa prekiniti.
5. Pri kurjenju kresov je prepovedano uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi.
6. Po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. s peskom ali zemljo).
Poleg tega mora biti kurišče od gozda oddaljeno vsaj 50 metrov. Od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, pa naj bo oddaljeno vsaj 100 metrov, opozarjajo na PU Maribor.
Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti ob tem skladno z Zakonom o varstvu pred požarom zagotovljeni tudi ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki jo lahko izvajajo le gasilci. Dodatno pa zahteve, povezane s kurjenjem v gozdovih, določajo še predpisi o gozdovih.
Pred začetkom kurjenja pa se je treba pozanimati, ali obstajajo še kakšne dodatne zahteve in omejitve. "Tudi občine lahko s svojimi predpisi določijo še dodatne pogoje, omejitve oziroma prepovedi kurjenja, tudi kurjenja kresov v naravnem okolju, in omejitve ter prepovedi širijo iz naravnega tudi v druga okolja (npr. v bivalno okolje), kar je vse treba pri kurjenju kresov tudi upoštevati," opozarjajo v upravi za zaščito in reševanje. Še dodatne omejitve ali prepovedi lahko ob tem veljajo za določena posebej zavarovana območja.
Če pa na kresovanju vseeno pride do požara v naravnem okolju, je treba o tem nemudoma obvestiti pristojni regijski center za obveščanje (številka 112), ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilce.
Ob tem je treba upoštevati, da kurjenje kresov v naravnem okolju na območjih, za katera je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, ni dovoljeno.
Previdno tudi pri uporabi karbidov in možnarjev
Med prvomajskimi prazniki se običajno poveča uporaba karbidov (acetilenov) in možnarjev (priprav za pokanje s črnim smodnikom). Zakon o varstvu
javnega reda in miru sicer dovoljuje uporabo karbida in drugih plinskih zmesi za pokanje med določenimi prazniki, kjer je takšno pokanje že tradicija, pravijo na PU Maribor, a hkrati opozarjajo, da je pri tem treba upoštevati nekaj pravil.
Med 22. in 6. uro mora biti zagotovljen nočni mir in počitek ljudi (globa za nespoštovanje teh določil znaša od 83,46 do 208,65 evra), mladoletnim osebam je uporaba možnarjev prepovedana, možnaristi pa morajo imeti certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji.
"Predvsem pa mora biti pri pokanju s karbidi in možnarji poskrbljeno za varnostne ukrepe (varnostna razdalja, količine smodnika se ne sme prekoračiti, obvezno polnjenje možnarjev na mestu poka, tik pred uporabo), saj lahko njihova nepravilna uporaba povzroči celo težke poškodbe, ki za vse življenje zaznamujejo posameznika ter njegove bližnje," so še sporočili in opozorili, da tudi zaradi neprevidnega pokanja s karbidom in možnarji lahko nastanejo požari v naravi.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.