Po statističnih podatkih za leto 2010 o porabi v slovenskih gospodinjstvih smo preverili, koliko naj bi povprečno gospodinjstvo stal dvig DDV z julijem letos. Premierka Alenka Bratušek je po seji vlade dejala, da bo za povprečno družino, ki porabi za hrano od 250 do 260 evrov na mesec, dvig DDV pomenil 2,3 evra dodatnih stroškov na mesec.
Leta 2010 je povprečno slovensko gospodinjstvo največ sredstev porabilo za življenjske potrebščine (86 odstotkov), sledili so izdatki za stanovanje ali hišo (9,8 odstotka) ter drugi izdatki (4,2 odstotka). Izdatki za življenjske potrebščine pa se dalje delijo v 12 skupin, med temi pa so v letu 2010 predstavljali največji delež izdatki za hrano in brezalkoholne pijače, in sicer 15,2 odstotka porabljenih sredstev. Izdatki za transport so znašali 13,9 odstotka in izdatki za stanovanje 12,2 odstotka.
Če izračunamo, koliko je povprečno gospodinjstvo porabilo na mesec samo za te tri velike skupine, potem so podatki sledeči. V letu 2010 je povprečno gospodinjstvo za hrano in brezalkoholne pijače porabilo dobrih 3180 evrov, kar znaša dobrih 265 evrov na mesec. Za prevoz je povprečno gospodinjstvo porabilo 2900 evrov oziroma dobrih 240 evrov na mesec. Za stanovanje je porabilo 2540 evrov oziroma 211 evrov na mesec. In če vse to seštejemo, je povprečno gospodinjstvo samo za te tri glavne skupine izdatkov porabilo dobrih 710 evrov na mesec.
In če vsakemu od teh zneskov odštejemo sedanji DDV in mu prištejemo DDV po novem, potem je razlika sledeča. Pri hrani nas bo podražitev DDV dejansko stala dobrih 2,5 evra na mesec. Pri stroških za prevoz bo ta znesek znašal 4 evre na mesec, pri obratovalnih stroških za stanovanje pa 3,5 evra. Samo te tri skupine stroškov bodo naše mesečne stroške podražile za 10 evrov. A pozor, to je le dobra četrtina vseh izdatkov za življenjske potrebščine. Če bi prišteli še zneske za oblačila in obutev ter zneske, porabljene za rekreacijo in kulturo, potem lahko tem 10 evrom prištejemo še dobre 4 evre.
To pa je kar precejšen znesek, ob katerem besede premierke, da dvig DDV ne bo tako zelo prizadel slovenska gospodinjstva, niso več prepričljive. V časih, ko varčujemo pri vsakem evru in oklestimo svoje družinske izdatke na minimum, je vsak cent, ki nam ga bo vzela država, še kako nepogrešljiv.
Vladni ukrep bo tako močno vplival na našo potrošnjo, česar se najbolj bojijo trgovci in manjši obrtniki ter podjetniki. Trgovinska zbornica opozarja, da bo imelo zvišanje DDV za gospodarstvo katastrofalne razmere. Prav tako jih skrbi, da se dvig DDV uvaja že s 1. julijem, kar gospodarstvu ne dopušča dovolj časa za pripravo vseh ustreznih ukrepov, ki bi morda ublažili posledice. Prav tako so prepričani, da bo zaradi višjega davka na dodano vrednost manjša poraba, posledično pa bo pobranega manj davka. Dvig davka skrbi tudi frizerje in gostince. Ti se najbolj bojijo predvsem psihološkega učinka višjega DDV.
Združenje manager: Dvig DDV samo ob hkratni razbremenitvi plač
Združenje manager opozarja, da gre pri dvigu DDV za ukrep, ki se ukvarja s simptomi, medtem ko izvorne težave – previsokih izdatkov države glede na njene prejemke – ne rešuje. "Če gre podjetju slabo, je zadnja stvar, o kateri razmišljamo, dvig cen. Enaki logiki bi morala slediti tudi vlada. Konkurenčnost gospodarstva je treba krepiti, ne pa je ogrožati," meni predsednik združenja Dejan Turk.
V združenju opozarjajo, da je v razmerah, ko je gospodarstvo ranljivo, vsako poslabšanje izjemno tvegano, saj lahko sproži nove propade podjetij, s tem pa tudi izgubo delovnih mest, ki se takoj prelijejo v večji pritisk na socialne in druge proračunske transferje.
V primeru višje obdavčitve potrošnje pa vidi združenje kot možen vzvod za nevtraliziranje negativnih učinkov tega ukrepa hkratno razbremenitev stroška delovne sile. Če bi se znižali prispevki na plače, bi se dvignile neto plače zaposlenih, kar bi imelo pomembne pozitivne učinke: višja kupna moč bi se izkazala kot večji priliv v proračun iz naslova DDV, manjši delež ljudi, ki živijo pod pragom revščine, in manj dela na črno, menijo v združenju.
Paket ukrepov že v Bruslju
V Evropski komisiji pa so danes potrdili, da so prejeli slovenska programa reform in stabilnosti. Ob tem so ponovili, da ju bodo v prihodnjih tednih skrbno preučili ter 29. maja predstavili svojo podrobno oceno in priporočila za ukrepanje. Takrat bo odločila tudi o tem, ali bo Sloveniji podaljšala rok za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja in ali bo proti državi sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.
KOMENTARJI (1785)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.