Slovenska policija je v letu 2018 obravnavala 141 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, v letu 2019 je bilo kaznivih dejanj 134, lani pa že 150. Do sredine letošnjega septembra so obravnavali 119 tovrstnih kaznivih dejanj.
"Pri spletnih zlorabah otrok gre za hudo obliko mednarodne organizirane kriminalitete, pri čemer si storilci bodisi izmenjujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in v resnici spolno zlorabljajo otroke, bodisi pa na internetu prežijo na mladostnike, otroke, z njimi manipulirajo in jih pripravijo do tega, da storijo kaj, česar sami nikoli ne bi storili, da se razgalijo pred kamero, pošljejo fotografije, na katerih so goli, ali da se z njimi srečajo tudi v živo," je na posvetu o spletnih zlorabah dejal Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije.
Znova je spomnil na nevarnosti interneta, ki nam je sicer v marsikaterem pogledu olajšal življenje, a skriva tudi pasti. Otroci, ki do spleta dostopajo neomejeno in brez nadzora staršev, se lahko vanje še hitreje ujamejo. Neka raziskava je pokazala, da le nekaj ur po tem, ko si mladoletna oseba ustvari profil na medmrežju, že prispejo prva sporočila odraslih, ki skušajo vzpostaviti stik z otrokom, je opozoril Tekavec. To pomeni, je poudaril, da lahko otroci, ki imajo neomejen dostop do interneta, hkrati pa so brez nadzora staršev in niso vešči spletne komunikacije, hitro postanejo žrtve t. i. plenilcev.
Gre za zelo manipulativne osebe, ki točno vedo, kaj hočejo. Na drugi strani so otroci, ki so dovolj naivni, da komunicirajo z neznancem, morda so v čustveni stiski in iščejo pozornost, zato pa so lahka tarča storilcev. "In tak otrok, ki pride v takšno komunikacijo, je zelo nemočen," opozarja Tekavec.
Zgovoren je poskus, v katerem so po spletu navezali stik z najstnicami, se z njimi nekaj dni pogovarjali in jih nato povabili na zmenek. Čeprav so bili starši prepričani, da so svoje hčere dobro pripravili in da bodo povabilo odklonile, je večina rekla da. Še več, spletne "znance" so bile pripravljene povabiti celo domov ali se z njimi srečati na samem. Kot je ob tem poudarila Nina Jelen, ne moremo pričakovati, da bodo otroci in mladostniki vselej ravnali racionalno. Ko so vpletena čustva, lahko hitro storijo kaj, česar sicer ne bi.
Zato je še toliko bolj skrb vzbujajoče, da ima čedalje več otrok dostop do interneta ter da imajo nezavarovan dostop do pametnih naprav in do spleta čedalje mlajši otroci, stari pet, šest let ali celo manj. "Ne gre le za to, da jih lahko storilec zlorabi in jih izkoristi za spolne namene, gre tudi za to, da lahko otroci sami dostopajo do pornografije, do posnetkov, ki prikazujejo nasilje. Za majhne otroke je to popolnoma neprimerno in zelo vpliva na njihov nadaljnji razvoj," je spomnil Tekavec.
Epidemija je na splet prignala še več "plenilcev"
Med epidemijo se je življenje v veliki meri preselilo na splet, marsikateri otrok ali mladostnik je pred ekranom preživljal dolge ure. Temu so se prilagodili tudi storilci, ki točno vedo, kaj internet omogoča: dostop do potencialnih žrtev in določeno mero anonimnosti. "To je vse, kar storilec potrebuje," je bil jasen Tekavec. Nekdo, ki ga spolno privlačijo otroci, bo na ulici težko našel enako misleče, s katerimi bi delil svoje fantazije, veliko lažje pa jih bo našel na spletu, je dodal.
Obenem so storilci vedno bolj vešči uporabe novih tehnologij, tudi uporabe tehnologij, ki zakrivajo njihovo identiteto, zato se morajo temu prilagoditi tudi preiskovalci, je poudaril Tekavec: "Da bi lahko šli v korak s časom, da bi uspešno in učinkovito preiskovali ta kazniva dejanja, da bi seveda v prvi vrsti rešili življenje, zdravje in spolno integriteto otroka, se moramo temu prilagoditi hitro in učinkovito ter se prilagajati ves čas – se usposabljati, izobraževati, si izmenjevati izkušnje."
Ne le sodelovanje organov pregona iz različnih držav, pomembno je tudi sodelovaje s tujimi ponudniki internetnih storitev, je poudaril Tekavec: "Slovenska policija večino prijav prejme od ponudnikov internetnih storitev iz tujine," je dejal in naštel Snapchat, TikTok in Google. "Na tem mestu bi vsem, ki družbena omrežja uporabljajo za razširjanje ali izmenjavo gradiva, na katerem so zlorabljeni otroci ali goli mladoletniki, povedal, da vas družbena omrežja zaznajo in da bo Policija potrkala na vaša vrata, ko boste to najmanj pričakovali."
Pri spletnih zlorabah otrok govorimo o kriminaliteti, ki ne pozna državnih meja, zato jih ne smejo poznati niti preiskovalci, je izpostavil tudi Cathal Delaney, ki pri Europolu vodi center za preiskave spletnih zlorab otrok. Tudi zato je slovenska policija skupaj z bosansko, črnogorsko, hrvaško, makedonsko in srbsko pripravila skupno kampanjo z naslovom Reci ne! .Storilci lahko namreč v regiji, ki jo povezujejo jezikovne in kulturne podobnosti, še lažje nagovorijo potencialne žrtve.
Reci ne:
– Ko nekdo od tebe zahteva, da počneš stvari, ki jih ne želiš.
– Ko nekdo zahteva, da je vajin pogovor skrivnost.
– Ko te nekdo nagovarja k pogovoru po zasebnem kanalu.
– Ko neznanec v pogovoru reče, da ima pokvarjeno kamero, in ga ne moreš videti.
– Ko nekdo postane nasilen, če ne narediš tega, kar zahteva od tebe.
– Ko ti nekdo grozi z objavo tvojih fotografij/posnetkov, če ne boš storil/-a tega, kar zahteva od tebe.
Tu je zelo pomembna vloga šole in drugih izobraževalnih ustanov, predvsem pa staršev. Z otroki se moramo pogovarjati, jih poučevati o pasteh spleta in o njegovi varni uporabi. Pri tem je pomemben tudi lastni zgled: kako naj od otroka pričakujemo, da ne bo ves čas pred ekranom, če sami ne znamo odložiti telefona, se je vprašal Benjamin Lesjak, član sveta Centra za varnejši internet in predavatelj na točki ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, katere poslanstvo je otroke, starše in učitelje izobraževati o odgovorni rabi sodobnih tehnologij, tudi v povezavi z varstvom zasebnosti.
"Priporočljivo je, da se z njim pogovarjamo, še preden dobi telefon. Ko zna sam poiskati neko glasbo, morda igrati igrico, je že čas, da načnemo ta pogovor," pa je staršem svetovala Nina Jelen, učiteljica in avtorica otroške knjige v rimah Ženičke in strički za daljnimi grički, ki govori o varnosti na spletu. Podobno tudi Tekavec: "Pogovarjajte se s svojimi otroki, opozorite jih na pasti interneta."
Otroci oblikujejo svojo identiteto tudi na internetu, spletni všečki in pohvale pa zanje štejejo enako, kot bi jih nekdo pohvalil ali grajal v realnosti, je dejala. "Če jih vprašaš, česa jih je najbolj strah, je eden od odgovorov ta, da se bojijo, da bi se osramotili na spletu." Staršem zato priporoča, naj tudi sami raziskujejo internet in poskušajo razumeti njihov svet, saj bodo tako lažje načeli pogovor, pa čeprav to pomeni, da si bodo morali na primer oblikovati profil na TikToku.
Nina Jelen je leta 2015 zmagala na natečaju informacijskega pooblaščenca za najboljšo učno uro o varnosti na spletu. Pri njej se ne učijo le o nevarnostih spolnih zlorab, ampak tudi o varovanju svoje identitete, o tem, kako lahko nepremišljena ali pa morda zlonamerna objava na spletu nekomu uniči življenje. Otroci se ne zavedajo, da je lahko takšna objava obravnavana kot kaznivo dejanje, niti ne vedo, kakšne so neprimerne fotografije. Zato jim učiteljica Nina svetuje: Pred objavo se vprašajte, kako bi se počutili, če bi fotografijo videla vaša učiteljica, mama ali babica.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.