Politiki že nekaj časa iščejo način, kako bi v naši deželi vsaj nekoliko zmanjšali pravico do razpisa referenduma. Vsak referendum namreč davkoplačevalce stane okoli 4 milijone evrov, od osamosvojitve do današnjega dne pa smo jih imeli 22.
Predsednik Državnega zbora in Državljanske liste (DL) Gregor Virant je predsednikom parlamentarnih strank in poslanskim skupinam poslal delovno besedilo ustavnih sprememb, ki zadevajo referendum. Predlog predvideva, da lahko referendum zahteva samo 40.000 volivcev, ne pa tretjina poslancev in državni svet, kot velja zdaj. Še vedno pa tudi po tem predlogu velja ureditev, da lahko državni zbor o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, razpiše referendum.
V ustavo bi zapisali prepoved referenduma o nujnih ukrepih, zakonih fiskalne narave in v primeru protiustavnih posledic. Za veljavnost referenduma pa predlog predvideva 40-odstotno udeležbo.
Trenutno so aktualni trije predlogi za spremembo ustave. Poleg referendumskega še vnos fiskalnega pravila v ustavo in ukinitev DS. Virant se zavzema, da bi vse tri aktualne predloge za spremembo ustave zaključili do parlamentarnih počitnic. DZ bi tako po njegovem mnenju o spremembi referendumske zakonodaje lahko odločal najprej pred parlamentarnimi počitnicami ali najpozneje jeseni.
Virant pričakuje, da se bodo predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin o predlogu pogovorili ob koncu tedna.
Soglasje glede sprememb referendumskih pravil, glede fiskalnega pravila pa ne
Ustavna komisija DZ je sicer 9. maja z dvotretjinsko večino podprla predlog ustavnega zakona za vnos fiskalnega pravila v ustavo, ki ga je pripravila strokovna skupina. Predlog mora obravnavati še DZ, vendar pa potrebne dvotretjinske večine za vnos fiskalnega pravila v ustavo ta trenutek ni, so ugotovili 17. maja na sestanku predsednikov parlamentarnih strank.
Takrat se je tudi pokazalo, da je razmeroma velika stopnja soglasja glede sprememb referendumskih pravil. Predsedniki strank so se na srečanju strinjali, da se iz referendumskega odločanja izvzame zakone, ki neposredno vplivajo na izvrševanje proračuna. Na mizi je bil tudi predlog, da na referendum ne bi mogle nobene rešitve, ki bi lahko omejevale človekove pravice in svoboščine, čemur prav tako ni nihče nasprotoval. Zbrani so se strinjali tudi, da bi se lahko referendum o sprejetih zakonih razpisalo le na zahtevo 40.000 državljanov, medtem ko se lahko zdaj tudi na zahtevo poslancev ali državnega sveta.
Predlagatelji neuspešnega referenduma naj sami krijejo del stroškov
Problematični pa so predvsem referendumi z zelo nizko udeležbo, ki niso tako redki. Virant pravi, da so taki referendumi nesmiselni, zato je predlagal uvedbo kvoruma, glede katerega pa so mnenja deljena. Različni so tudi predlogi glede praga, ob kakšni volilni udeležbi bi bil referendum veljaven. Kot najvišji prag je bila predlagana 40-odstotna udeležba, Virant pa je celo mnenja, da bi moral predlagatelj v primeru neveljavnosti referenduma pokriti del nastalih stroškov. Toda do kvoruma so skeptične SDS, SLS in NSi, medtem ko Pozitivna Slovenija in Državljanska lista pa pri njem vztrajata.
V vladajoči SDS menijo, da je vredno razmisleka predvsem zaostrovanje pogojev za prag veljavnosti referendumskega odločanja. Če bo namreč kvorum previsok, bodo po njihovem prepričanju lahko referendum odločili tisti, ki jih javno odločanje ne zanima in se referenduma ne bi udeležili.
V SD pa bi mejo veljavnosti raje videli pri 25-odstotni udeležbi na referendumu, možnost dogovora pa je po njihovem na tretjinski udeležbi. Prav tako bi še določili, da referendum ni dopusten, če bi bile lahko s tem prizadete človekove pravice ali temeljne svoboščine.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.