Svetovna lestvica korupcije: Slovenija na 37. mestu, korupcija je v politiki, bankah in gospodarstvu

Korupcija se je zakoreninila v globalno gospodarstvo, v letošnjem poročilu o korupciji v svetu ugotavlja organizacija Transparency International (TI). Med 176 državami, zajetimi v raziskavo, jih imata dve tretjini manj kot 50 točk, kar pomeni, da je tam korupcija zelo prisotna.

"Naraščajoče nezadovoljstvo s koruptivnimi vladami je lani z oblasti odneslo več voditeljev, vendar je, ko se je prah polegel, postalo jasno, da je raven podkupovanja, zlorabe oblasti in skrivnega poslovanja v številnih državah ostala visoka," ugotavlja TI.

Na vrhu lestvice Danska, na repu Somalija

Na vrhu lestvice indeksa zaznave korupcije so znova Danska, Finska in Nova Zelandija, ki so dosegle 90 točk od 100, medtem ko so na njenem repu Afganistan, Severna Koreja in Somalija z le po osmimi točkami.

Skrb zbujajoče je, da so države arabske pomladi pokazale le malo napredka v boju proti korupciji. Tudi države v središču evropske dolžniške krize še naprej dosegajo nizke ocene, pri čemer sta finančna in gospodarska kriza, kot kaže, ključen dejavnik pri razraščanju korupcije.

Grčija se je lani uvrstila na 80. mesto, letos pa je padla na 94. Italija je 72. in si mesto deli z BiH in Sao Tomejem in Principom.

"Vodilna svetovna gospodarstva bi morala biti zgled in zagotoviti transparentno delovanje institucij ter odgovornost svojih voditeljev," je dejal direktor TI Cobus de Swardt. "To je ključno, saj njihove institucije igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju širjenja korupcije," je dodal.

Slovenija zasedla 37. mesto

Na vrhu lestvice tudi letos prevladujejo razvite zahodne države, kot so Švica, Kanada, Avstralija in Švedska. ZDA se uvrščajo na 19. mesto, Japonska pa na 17. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, zaseda 13. mesto. Slovenija si s Tajvanom deli 37. mesto.

Kitajska, drugo največje svetovno gospodarstvo, se je z 39 točkami uvrstila na 80. mesto. Rusija prav tako ni dosegla večjega napredka in je zasedla 133. mesto.

TI je z letošnjim letom spremenil metodologijo, to pa pomeni, da rezultati in ugotovitve niso primerljivi z rezultati preteklih let, so sporočili iz Društva integriteta, v katerem bodo danes predstavili ključne ugotovitve raziskave.

KPK: Slovenijo pesti korupcija na vseh ravneh

Na poročilo Transparency International so se odzvali tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije, kjer pravijo, da je iz te ocene očitno jasno, da lahko pri Sloveniji govorimo o nadaljevanju trenda poslabšanja stanja na področju korupcije, na kar je komisija že večkrat opozorila, tokrat pa poziva k ukrepanju na vseh ravneh. "Pri tem ne moremo mimo tega, da je vrsta izpostavljenih politikov danes v predkazenskih in kazenskih postopkih, povezanih z domnevno zlorabo njihove funkcije – vključno in najprej s predsednikom vlade, županom Ljubljane in predsednikom največje opozicijske stranke. Politični somišljeniki ter mnenjski voditelji enih in drugih lahko sicer pojasnjujejo in relativizirajo pravne nianse posameznih postopkov ter pravnih statusov osumljenih ali obtoženih, a dejstvo ostaja, da tako stanje škoduje verodostojnosti politike ter zaupanju v iskrenost deklaratornega zavzemanja za boljšo kvaliteto vladanja in omejevanja korupcije, obenem pa (neupravičeno) politizira ter obremenjuje delo nadzornih preiskovalnih in pravosodnih organov," so zapisali.

Rezultati TI 2012 sovpadajo tudi z ugotovitvami komisije iz aktualnega Obdobnega poročila KPK 2011–2012. To pravi, da živimo v državi z močno prisotno sistemsko korupcijo in korupcijo ustroja, predvsem na področju upravljanja s podjetji in bankami v večinski državni lasti ter pri javnem naročanju, hkrati pa v državi, kjer je bilo skozi desetletja prevzemanje in uveljavljanje kazenske, odškodninske, politične, moralne ter etične odgovornosti skoraj ničelno.

Komisija tudi poziva, naj si nehamo zatiskati oči in naj ukrepamo. "Predpogoj za to je večja stopnja politične kulture, resno in odgovorno delo, ustrezni zakonodajni ter materialni pogoji za delo javnih nadzornih institucij, manj lažne solidarnosti, usmerjene v prikrivanje lastnih napak v javnem sektorju, in zavedanje, da za omejevanje korupcije niso pristojni samo represivni organi, ampak vsak posamezni javni uslužbenec, ki svoje delo dojema kot odgovorno, ki nekaj da na svojo integriteto in ki navkljub tem vrednotam neprijaznemu okolju ne pristane na apatičnost ter cinizem," pravi predsednik komisije Goran Klemenčič.