Pomembna je sedanjost

V preteklosti smo živeli že vsi. To, kar se dogaja zdaj, je za prihodnost veliko pomembneje, je danes v izjavi za novinarje dejal nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Kot pravi, ga Janez Janša "s svojim nagnjenjem do pisanja zgodovine sili v obnavljanje preteklosti". Po prepričanju bivšega predsednika je namreč pomembnejše "to, kar se v Sloveniji dogaja danes, zaradi česar so ljudje negotovi in zaradi česar sem zadnje čase govoril tudi sam".

Na Janševe navedbe v sredinem govoru ob 25-letnici Nove revije, da je bil revijin glavni kritik in napadalec centralni komite, ki ga je vodil Kučan, je slednji danes dejal, da se z nekaterimi prispevki, ki jih je revija objavljala in jih objavlja, sicer ni strinjal in se ne strinja. "Vendar moje nestrinjanje nikakor ni vplivalo na njeno izhajanje. Revija že petindvajset let ponuja svoje razmisleke slovenski javnosti in izkoriščam to priložnost, da ji čestitam ob jubileju," je dejal bivši predsednik.

Janša je v sredinem govoru med drugim tudi omenil sestanek centralnega komiteja oz. po njegovih besedah "vrh slovenske represije", ki je potekal v Tacnu 15. aprila 1988. "Tam so se namreč zbrali vsi, ki so odločali o uporabi represije, tudi nekdanji predsednik države in nekdanji predsednik centralnega komiteja Milan Kučan," je dejal. Ob tem je citiral nekatere Kučanove besede s tega sestanka, saj jih je po njegovem mnenju "včasih potrebno pogledati, ko se v Sloveniji soočamo s tezo, da je bilo včasih boljše, kot je danes."

Kučan o svojem pogovoru v Tacnu pravi, da je bil objavljen in je znan. "Pa vendar. V takratnih zaostrenih družbenih in političnih razmerah v Jugoslaviji in ostrih spopadih v partiji in z vrhom jugoslovanske armade je obstajala resna nevarnost, da bi prišlo do zlorab represivnih organov in služb. Njihova dezorientacija in njihov razpad pa bi lahko pripeljala do kaosa in do ustanavljanja različnih paraobveščevalnih, vojaških in drugih služb. Te ne bi niti razumele niti delale za interese Slovenije in Slovencev," pravi bivši predsednik.

To se je po Kučanovih besedah dogajalo v drugih republikah nekdanje Jugoslavije in tudi v nekaterih tranzicijskih državah srednje Evrope. "V Sloveniji smo to nevarnost takrat uspešno preprečili. Te službe so delale razumno, odgovorno in pogumno. Zavarovale so proces demokratizacije slovenske družbe in njen miren prehod v pluralno parlamentarno politično demokracijo."

"Bili smo takrat, če lahko uporabim misel gospe Spomenke Hribar, mnogi na različnih mestih, z različnim vplivom, z različnimi možnostmi in z različno odgovornostjo. Vendar smo delali vsi za isti cilj. Če ne bi bilo tako, ta cilj ne bi bil dosežen," pravi bivši predsednik. Kot je dejal, se mu zdi potrebno, da to pove "tudi zaradi mnogih ljudi, ki so takrat po svojih najboljših močeh prispevali k uresničitvi tega cilja in so lahko s tako površnimi in na lahko izrečenimi ocenami prizadeti".