O postopkih v primeru kraje orožja še vrhovno sodišče

Poslanci komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so na primeru zavrnitve sodne odredbe v primeru Povhova jama danes ugotovili, da se pojavljajo različne interpretacije 149. b člena zakona o kazenskem postopku v povezavi z zakonom o elektronskih komunikacijah. Zato je komisija naložila vrhovnemu sodišču, da se do tega opredeli.

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je uvodoma poudaril, da je šlo za nespoštovanje zakonodaje s strani operaterjev. Po njegovih besedah bi morali spoštovati zakon, zdaj pa so se postavili nad sodno vejo oblasti. Policija bi po njegovem morala raziskati, zakaj je do tega prišlo.

Direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek je poudaril, da policija ukrepe po 149. b členu uporablja le kot skrajno sredstvo. Ko se lotijo predloga tožilcu za predlog preiskovalnemu sodniku, že v policiji pretehtajo racionalnost takšnega predloga. Druga faza je presoja tožilca, tretja faza pa preiskovalni sodnik, ki utemeljenost še dodatno preveri, je pojasnil Jevšek. Kot je prepričan, je po izdaji odredbe operaterjeva dolžnost, da jo izvrši. Pravzaprav bi moralo sodišče operaterja, ki ne izvrši odredbe, oglobiti, je še dejal Jevšek.

Operater je v primeru preiskave kraje orožja v skladišču Povhova jama zavrnil odredbo sodišča za izpisek vseh telefonskih številk, uporabljenih na relativno redko poseljenem območju okoli skladišča. Podpredsednik vrhovnega sodišča Marko Šorli je v današnji razpravi dejal, da presoja zakonitosti ni v rokah nikogar drugega razen sodišča. 

Predstavnik Mobitela Peter Jeglič se je sicer strinjal, da presoja zakonitosti odredb ni v rokah operaterjev, vendar pa se po njegovih besedah ob tem postavlja vprašanje izvršljivosti odredb. Zakon sicer določa, da odredba mora vsebovati podatke, ki omogočajo identifikacijo komunikacijskega sredstva, vendar pa komunikacijsko sredstvo pa besedah Jegliča ni niti bazna postaja, niti celica bazne postaje ali centrala.

Če bi bilo to tako in če bi bilo kaznivo dejanje storjeno v centru Ljubljane, bi se na takšni odredbi znašel pretežen del Ljubljane, je pojasnil predstavnik Mobitela.

Predlog in odredba sicer morata po zakonu "biti pisna in morata vsebovati podatke, ki omogočajo identifikacijo komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, utemeljitev razlogov, časovno obdobje, za katerega se podatki zahtevajo, ter ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo ukrepa".

Predsednik komisije Zvonko Černač je zato opozoril, da bi lahko operater prišel navzkriž z zakonom, če bi izvršil nezakonito odredbo. Po drugi strani pa so navzkriž z zakonom, če sodne odredbe ne upoštevajo. Černač je ocenil, da bi se do tega vprašanja moralo opredeliti vrhovno sodišče. Z njim je soglašal tudi Vinko Gorenak (SDS).

Poslanec SD Dušan Kumer pa je v razpravi med drugim opozoril, da je treba zelo tehtno in precizno zakonsko določiti, katere podatke posamezni operaterji hranijo, koliko časa in kako lahko potem te shranjene podatke distribuirajo organom, ki imajo do njih dostop z odredbami.

Prisotni člani komisije so ob koncu soglasno sprejeli več sklepov. Med drugim so ugotovili, da se v praksi pojavlja zelo široka razlaga teh določb in da bi bilo dobro, da bi se v zvezi s tem opredelilo tudi vrhovno sodišče. Na predlog Gorenaka je bil sprejet tudi sklep, da se poenotijo stopnje zaupnosti pri posredovanju odredb med sodišči, operaterji in policijo.

Jevšek je na seji 3. novembra namreč dejal, da bi bila preiskava vloma morda končana že prej, če operater ne bi zavrnil odredbe sodišča.

Operater je zavrnil odredbo za izpisek vseh telefonskih številk, uporabljenih na relativno redko poseljenem območju okoli skladišča. Na omenjeni seji so zato opozicijski poslanci, zlasti Jožef Jerovšek (SDS), opozarjali na morebitno politično ozadje vloma in policijske preiskave. Zavrnitev sodne odredbe pa se je nenavadna zdela tudi Dušanu Kumru iz vrst SD.

Kot je znano, je bilo 19. maja ministrstvo za obrambo obveščeno o vlomu v skladišče na poligonu Polhova jama v Pivki. Večmesečna preiskava je svoj epilog dobila konec oktobra, ko so policisti po eksploziji bombe pred nočnim lokalom v Kranju prišli na sled vlomilcem in jih tudi prijeli.