Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so torej dosegli kompromis in parafirali dogovor o varčevalnih ukrepih za leto 2015. Zadovoljna je tako vlada, ki bo sicer prihranila le okoli 30 milijonov evrov od načrtovanih 127, prav tako pa tudi sindikati, saj ne bo dodatnih obremenitev plač, prav tako bodo drugo leto sproščena napredovanja.
Nekateri ne bodo podpisali
Sindikati še morajo do prihodnjega tedna, ko bodo dogovor tudi podpisali, posamezno izreči o vsebini parafiranega dogovora.
Koliko bo podpisnikov na sindikalni strani, še ni dokončno jasno, saj bo odločitev nekaterih, med njimi tudi največjega - Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) - znana šele na dan predvidenega podpisa. Če se člani Sviza odločijo za pristop k podpisu, vlada po vsej verjetnosti lahko računa na sklenitev dogovora. Poleg tega zaenkrat kaže, da bo dogovor podprlo okoli 30 od v tem trenutku 38 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
Nekateri so že napovedali, da k podpisu skoraj zagotovo ne bodo pristopili. Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič je pojasnil, da dogovora ne bodo podpisali zaradi predvidenega ukrepa zmanjšanja števila zaposlenih do enega odstotka na letni ravni. "Še vedno nas je 40 odstotkov manj od povprečja v EU, to dokazano pomeni večjo umrljivost ljudi in nižji BDP. S tem ukrepom torej vlada dejansko pljuva po bolnikih in po svojem BDP," je dodal.
Dogovora po vsej verjetnosti ne bo podprl tudi Sindikat vojakov Slovenije, zadržke naj bi tudi tokrat imeli v Sindikatu slovenskih diplomatov. V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije pa so sejo republiškega odbora imeli že v petek, ko pogajanja še niso bila zaključena, a so se že takrat nagibali k odločitvi, da k podpisu ne pristopijo.
Predsednica sindikata Jelka Mlakar je dejala, da so si zdaj vzeli čas za razmislek, ali bodo vendarle sprejeli drugačno odločitev. Tako bi, kot je navedla, težko rekla, da so dogovor dokončno zavrnili. Se pa k temu po njenih besedah nagibajo zato, ker podpis vežejo na vsaj začetek dogovarjanja z ministrstvom za zdravje glede kadrovskih normativov.
V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki zadnjega dogovora o varčevalnih ukrepih s še prejšnjo vlado niso podpisali, odločitve o podpisu tega dogovora še niso sprejeli. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin ne želi špekulirati. Si pa, kot je dejal, upa reči, da je vlada glavne sporne točke umaknila že prej. "Vlada pač verjetno nekaj mora narediti, to razumem. Je pa moteče, da se to dogaja vsako leto v obdobju krize in da v javnem sektorju niso vsi v enakem položaju," je dodal.
Kaj pa policisti?
Zaplete se lahko tudi pri glasovanju na organih obeh policijskih sindikatov. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Radivoj Uroševič je danes pojasnil, da bodo tudi oni končno odločitev sprejemali tik pred zdajci, v tem hipu pa da težko oceni, kam se nagibajo člani.
Z dogovorom so zadovoljni tudi v Sindikatu policistov Slovenije (SPS), ki ga vodi Zoran Petrovič, čeprav je zaradi besed, da se protesta, ki ga zdaj ne bo, policisti ne želijo udeležiti, kazalo na nekakšen spor. A temu ni bilo tako, saj so policisti skupna prizadevanja podpirali, le na nekaterih točkah vodijo svoj lasten boj za boljši status mož v modrem. Ali bodo dogovor podpisali, pa se morajo člani še odločiti.
Za 24ur.com je Petrovič povedal, da je za policiste bistveno, da so se umaknili vsi diskriminatorni ukrepi in napovedi poseganja v plače v policiji. ''Samo v tem delu bi policist izgubili 10 do 15 odstotkov osnovne plače,'' je dejal in naštel, da prav tako ne bo posegov v izmensko, nočno, nedeljsko delo, v regres za prehrano, delovno dobo.
Policisti hočejo pravičen sistem
Petrovič je poudaril, da je zelo pomembno, da se je med pogajanji pokazalo, da je trenutni plačni sistem potreben sprememb. ''Znotraj javnega sektorja naj se naredita red in pravičnost. Tu ne bomo odnehali,'' je odločen Petrovič, ki zahteva, da naj se vzpostavi pravičen sistem, ki bo upošteval specifike posameznih poklicev in dejavnosti in ki bo sankcioniral nepravilnosti.
Revizije so pokazale, da je stanje v javnem sektorju katastrofalno in da nihče ne nosi odgovornosti, je dejal. Opozoril je na fiktivne razpise, na nove zaposlitve v nekaterih delih javnega sektorja. Očitno je, da si lahko agencije in zavodi enostavno privoščijo obnašanje, kot da ni krize, to pa vpliva na cel javni sektor. Tu ne bo solidarnosti, je poudaril. ''Menim, da mora vlada, tudi mimo volje sindikatov, če bo to potrebno, narediti red.''
Za policiste zgodba še ni končana
Predsednik SPS je pojasnil, da za policiste zgodba še ni končana, saj se morajo z vlado dogovoriti še o sektorskih ukrepih, kjer že poteka dialog. Ocenjuje ga kot uspešnega. Odprti sta še dve vprašanji, in sicer sistemska policijska zakonodaja in proračun. V sindikatu upajo, da se bo namenilo več sredstev, da se bo stara dotrajana oprema zamenjala za novo in da bodo policisti imeli varne pogoje za delo.
Petrovič je še izpostavil podporo javnosti, ki podpira ne le policiste, ampak tudi gasilce in medicinske sestre v boju za boljši status. ''Tu pa smo lahko solidarni. To so dejavnosti, kjer težko garajo za slabo plačo. Izjemno smo naklonjeni, da se tu uredijo primerni statusi. Kolege tudi mi podpiramo pri njihovih prizadevanjih,'' je še dejal Petrovič.
Kako pa na dogovor gledajo v politiki?
V koalicijskem SD sporazum med sindikati javnega sektorja in vlado pozdravljajo. Drugačna pot zanje tudi ni bila sprejemljiva, je danes poudaril predsedujoči SD Dejan Židan.
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša pozdravlja dogovor. Kot pravi, so na začetku ob podaljšanju sedaj veljavnih ukrepov pričakoval večji dodatni prihranek. Bi pa lahko po njegovih besedah ta presegel 40 milijonov evrov, če se bo več ljudi odločilo za možnost skrajšanega tedenskega delovnika, kar sicer dopušča dogovor, ki naj bi ga podpisali čez teden dni. Tudi prvak DeSUS Karl Erjavec je pozdravil dogovor. Je pa ob tem dejal, da ga skrbi zlasti bančni sektor.
Opozicijski NSi pa preseneča hitrost dogovora s sindikati javnega sektorja, pričakovali so nekoliko trša pogajanja, ker so bili sindikati in vlada vsaj na prvi pogled zelo narazen. Po ocenah vodje poslancev NSi Mateja Tonina si je vlada drago kupila socialni mir.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.