Policija je v primeru družine Strojan ravnala v skladu z zakonom o policiji in drugimi predpisi ter v vseh primerih naredila vse za zagotovitev varnosti življenja ljudi, njihove osebne varnosti in premoženja, so na policiji zapisali v odzivu na današnje navedbe predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa.
Poudarili so še, da policisti v nobenem primeru niso izvajali tajnega opazovanja, tajnega sledenja ali drugih zakonsko določenih ukrepov, ki jih ureja 149. člen zakona o kazenskem postopku, niti niso ovirali varuha človekovih pravic pri izvajanju njegovih pristojnosti, saj so mu zagotovili vse potrebne informacije in podatke.
Mnenja strokovnjakov s katedre za kazensko pravo ljubljanske Pravne fakultete, za katera je zaprosila komisija za preprečevanje korupcije v zvezi z ravnanjem vrhovnega državnega tožilstva ob januarski zahtevi varuha človekovih pravic za oceno domnevno nezakonitega policijskega nadzora nad družino Strojan v Postojni na policiji ne komentirajo, saj pravijo, da mnenja niso prejeli. Mnenje stroke je, da je bilo v tem primeru ravnanje policije nezakonito, ravnanje vrhovnega državnega tožilstva pa sporno.
Na policiji pa prav tako zavračajo navedbe, da si je kdorkoli v policiji pridobil nepremoženjsko korist.
Kos: Nezakonito ravnanje policije
Komisija za preprečevanje korupcije je v zvezi z ravnanjem Vrhovnega državnega tožilstva ob januarski zahtevi varuha človekovih pravic za oceno domnevno nezakonitega policijskega nadzora nad družino Strojan v Postojni za mnenje zaprosila strokovnjake s katedre za kazensko pravo ljubljanske Pravne fakultete. Mnenje stroke je, da je bilo v tem primeru ravnanje policije nezakonito, ravnanje vrhovnega državnega tožilstva pa sporno, je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos.
Tožilstvo bi prijavo varuha človekovih pravic moralo obravnavati kot kazensko ovadbo, ne pa, da je v pičlih sedmih dneh izdalo le deklarativno mnenje, je strokovno mnenje katedre za kazensko pravo povzel Kos. Po njegovih besedah se strokovno mnenje sklicuje na zakon o kazenskem postopku, ki pravi, da bi moralo tožilstvo reagirati tudi, če do njega pride glas o kaznivem dejanju, pa naj bo za pisno, ustno ali telefonsko obvestilo o tem.
Strokovno mnenje ugotavlja, da je ob tem težko argumentirati stališče, da ni šlo za ovadbo, saj bi tožilstvo moralo reagirati že na podlagi informacij, ki so tedaj krožile v medijih in so "več kot očitno konstituirale glas o kaznivem dejanju". Takemu mnenju stroke pa pritrjuje tudi podatek, da je Vrhovno državno tožilstvo kasneje vendarle sprejelo in kot ovadbo obravnavalo "glas o kaznivem dejanju" po članku iz dnevnega časopisa, ob tem poudarja protikorupcijska komisija.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.