Pokojninska reforma: zviševanje in izenačitev upokojitvene starosti za moške in ženske

Da je pokojninska reforma nujna, se že dolgo strinjajo vsi, a pri vprašanju, kakšne bi bile te spremembe, v preteklosti ni bilo političnega soglasja. Spomnimo se, da je že vlada nekdanjega premierja Boruta Pahorja poskušala z reformo, a je pogorela na referendumu. Med tistimi, ki so odgovorni za takšen rezultat, je tudi stranka SDS, ki je ostro nasprotovala Pahorjevi pokojninski reformi.

Sedanja vlada je pripravila svoj predlog reforme. Kaj predlagajo in kaj so pred nekaj časa predlagali Pahorjevi ljudje? Poglejmo si primerjavo.

Najprej glede starostne pokojnine: Pahorjeva ekipa je predlagala 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe, Janševa ekipa predlaga isto. A v nadaljevanju slednji predlagajo 60 let in 40 pokojninske dobe brez dokupa (izrecno določeno, katera obdobja se vštevajo v pokojninsko dobo brez dokupa), Pahorjevi pa so predlagali 58 let in 41 let pokojninske dobe brez dokupa za ženske oziroma 60 let in 43 let pokojninske dobe brez dokupa za moške.

Če gremo naprej na primerjavo predlogov za spremembe na področju predčasnih pokojnin: Pahorjeva ekipa je predlagala 60 let starosti in 38 let za ženske oziroma 40 let pokojninske dobe za moške. Janševi sodelavci pa 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe za vse, torej za moške in ženske enako.

Poglejmo primerjavo glede obveznega služenja vojaškega roka. Pahorjev predlog je bil znižanje starostne meje od 65. leta starosti, Janšev pa znižanje starosti za obdobje dveh tretjin obveznega služenja vojaškega roka od 60. leta starosti, največ do 58. leta.

Pokojninska osnova: Janšev predlog prinaša podaljšanje obračunskega obdobja za odmero pokojnine z 18 na 28 let, z možnostjo izvzema treh najmanj ugodnih let. Pahorjev predlog pa je bil 30 let in tri leta izvzema.

Kaj pa znižanje starosti na račun otrok? Janša: znižanje starosti (8 mesecev za vsakega otroka) od 60. leta starosti, največ do 58. leta. Pahor: znižanje od 65. leta starosti do največ 58 let za ženske in 60 za moške.

Vlada načrtuje tudi spremembe pri trenutnih bonusih in malusih, za katere meni, da ne opravljajo svoje funkcije. Malusi bi bili po novem 0,3-odstotni za vsak mesec upokojitve pred polno starostjo. Ukrep bi veljal enako za moške in ženske. Prav tako bonusi, katere bi prejemali tisti, ki bi v službi ostali tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi.

Delna upokojitev bi bila omogočena vsem in ne le osebam, ki imajo sklenjeno delovno razmerje, kar pomeni, da bo delna upokojitev mogoča tudi za druge kategorije zavarovancev, kot so na primer kmetje in samozaposleni.

Janševa ekipa je že večkrat poudarila, da je treba pokojninski sistem očistiti vseh tistih pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih (borčevske in veteranske pokojnine bodo tako izvzete). Menijo, da bo sistem tako postal pravičnejši in tudi preglednejši. Pri tem bi si pomagali tudi z uvedbo informativnih osebnih računov, ki bi jih vodil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta bi imel nalogo, da sistem vzpostavi najpozneje do začetka leta 2014.

Sicer pa načrtujejo, da bi bil zakonski dvig upokojitvenih starosti postopen, prehod pa bi trajal vse do leta 2020.

Vizjak želi očistiti pokojninsko blagajno 

Sicer pa je minister za delo Andrej Vizjak danes med razlikami v primerjavi s prejšnjo reformo navajal tri ključne rešitve. Pokojnina je v predlogu reforme definirana kot pravica, ki izhaja iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prav tako želijo pokojninsko blagajno očistiti izdatkov, ki nimajo povezave s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Nadalje Vizjak navaja uvedbo informativnih osebnih računov. Za srednjeročno obdobje, do denimo leta 2020 je po Vizjakovih besedah ključno, da pogoje za pridobitev pokojnine vežejo predvsem na 40 let zavarovalne dobe.

V oddaji 24UR pa so poročali, da na gospodarskem ministrstvu svarijo, da bi bila lahko pokojninska blagajna v zelo resnih težavah, če pokojninska reforma ne bo pravočasno izpeljana. V prihodnjih letih se bo namreč na leto upokojevalo med 35.000 in 40.000 ljudi, na trg delovne sile pa vstopa skoraj pol manj ljudi. Že letos pa je iz proračuna v pokojninsko blagajno romala milijarda in pol evrov, čeprav se pokojnine letos niso usklajevale in čeprav je bil zaradi vladnega varčevanja tudi regres za upokojence nižji.

Kako predlog pokojninske reforme komentirajo v SD?

Predsednik stranke SD Igor Lukšič je danes dejal, da sedanja vlada dolguje odgovor, zakaj je rušila Pahorjevo pokojninsko reformo, zdaj pa pripravlja strožjo. Vlada ima zato "velik problem s kredibilnostjo", meni.

Sicer je Lukšič napovedal, da bodo reformo podprli v tistem delu, ki bo usklajen s sindikati in upokojenci, in do tiste mere, po kateri ne bo ideološko razdvajala slovenske javnosti. V SD tako vladi med drugim predlagajo, da uredi vprašanje t. i. izjemnih pokojnin, sprejemajo tudi uvedbo informativnih izračunov, nikakor pa ne uvedbe osebnih računov.

Vizjak je dejal, da težko komentira izjave nekoga, ki "zakona še prebral ni" in tako odgovoril na prošnjo po komentarju Lukšičevih besed.

Bo DeSUS podprl reformo?

DeSUS v minulem mandatu pokojninske reforme ni podprl. Če jo bo tokrat, bodo o tem odločali organi stranke, prve razprave pa naj bi imeli že na seji izvršnega odbora prihodnji torek. Prvi vtisi tokratnega predloga reforme pa niso slabi, je dejal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič še ni dobil besedila pokojninske reforme, je pa ponovil, da so nekatere spremembe pokojninskega sistema nujno potrebne, tudi zaradi spremenjenih demografskih razmer, zato ne izključujejo dogovora o zvišanju dejanske upokojitvene starosti. Še vedno pa vztrajajo pri tem, da bi se lahko delavec upokojil s polno pokojnino, brez malusov po 40 letih dela.

Sodelujte v Debatah na 24UR: Kako ocenjujete predlagano pokojninsko reformo? Bi bilo lahko kaj drugače?