Poklon žrtvam povojnih pobojev

Predsednik vlade Janez Janša je ob dnevu spomina na mrtve položil venec k spomeniku žrtvam povojnih pobojev na pokopališču v Slovenski Bistrici, nato pa še k spominskemu obeležju pred vhodom v prvi rov grobišča na Zgornji Bistrici, kamor so prepeljali posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev, ki so jih izkopali v breznu Konfin v Kočevskem Rogu. Janša je tudi obiskal grob ene ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve Jožeta Pučnika, ki je pokopan na pokopališču na Črešnjevcu.

Pri polaganju venca v Slovenski Bistrici in na Zgornji Bistrici so se predsedniku vlade pridružili nekateri predstavniki bistriškega družbenega in javnega življenja, med njimi tudi bistriška županja Irena Majcen in poslanec SDS v državnem zboru Jožef Jerovšek. Na pokopališču na Črešnjevcu se je Janša srečal z bratom Jožeta Pučnika Ivanom Pučnikom.

Na Žalah je vence položila delegacija, v kateri so bili predsednik republike Janez Drnovšek, premier Janša, predsednik državnega zbora France Cukjati, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, generalni direktor policije Jože Romšek ter načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Albin Gutman.

Minister za javno upravo Gregor Virant je venec položil na Urhu, kjer je potekala tudi spominska slovesnost z žalnim govorom ljubljanske županje Danice Simšič.

Žalne slovesnosti so potekale tudi v Gonarsu in Gorici, ki se jih je med drugim udeležil podpredsednik DZ Marko Pavliha. V nagovoru ob kostnici v Gonarsu, kjer so shranjeni posmrtni ostanki več kot 400 umrlih v italijanskem fašističnem taborišču, je Pavliha izpostavil zavezo, ohraniti svetel spomin na nedolžne žrtve fašističnega terorja in na vse, ki so darovali življenje za našo svobodo. Dejal je, da moramo danes poznati preteklost, da bomo gradili boljše medsebojne odnose.

Svete maše po vsej Sloveniji

Na cerkveni praznik vseh svetih bodo po vsej Sloveniji potekale tudi številne maše in molitve za rajne v cerkvah ter na pokopališčih. Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je popoldne vodil molitveno bogoslužje pri spomeniku padlim v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, zatem je daroval mašo v župnijski cerkvi Vseh svetih na Žalah. Mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger je v župnijski cerkvi na mariborskem Pobrežju mašo daroval že dopoldne.

Spomin vseh svetnikov ukazal papež

Prvo pričevanje o obhajanju praznika vseh svetnikov na 1. november sega v čas okoli leta 800. Cerkev se je sprva z javnim čaščenjem spominjala samo mučencev, ki so se jim pozneje pridružili tudi svetniki, ki niso bili mučenci. Ker je število mučencev naraščalo, se je Cerkev odločila za poseben spominski dan, ko naj bi se spominjali vseh mučencev skupaj. Tak dan je bil od začetka 7. stoletja dalje v Rimu 13. maj, papež Gregor IV. pa je dan prestavil na 1. november in naročil, da se v frankovski državi uvede ta praznik, kar se je leta 835 tudi zgodilo.

Ponekod stare šege še ohranjajo

Po poganskem animističnem verovanju je bil čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih, katerih duše naj bi se v dolgih nočeh vračale. Po krščanski veri pa so rajni pomenili duše v vicah, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih.

O vseh svetih, ponekod pa tudi na dan vernih duš, 2. novembra, so gospodinje obdarovale otroke in reveže s posebnimi kruhki, ki se v različnih krajih imenujejo različno, najpogosteje pa prešice, vahtiči ali tudi samo hlebčki.

Šega se je ponekod ohranila do danes, npr. v Beneški Sloveniji in na Tolminskem. Po nekaterih kmetijah so napekli več sto hlebčkov in razdeliti je bilo treba vse, sicer bi bila po stari veri prihodnja letina v nevarnosti. Peka obrednega kruha pa ni bila razširjena le na podeželju, temveč tudi v mestih, kjer so peki svojim strankam delili prešice, tako npr. konec 19. stoletja med drugim v Ljubljani.

Etnolog Niko Kuret je izvor obdarovanja z obrednim pecivom poiskal v predkrščanski veri o vračanju duš rajnikov iz onostranstva na ta svet. Rajniki so po predkrščanskih verovanjih zahtevali žrtev, v zameno pa prinašali blagoslov, rodovitnost in dobro letino. Reveži kot obredni obhodniki so predstavljali duše rajnih. V krščanstvu pa so darovi, ki so bili sprva namenjeni mrtvim, dobili drug pomen. Reveži in otroci so jih sprejemali v zameno za to, da bi molili za duše rajnih, ki še trpijo v vicah.

Pomen vseh svetih v slovenski ljudski kulturi dokazuje tudi post na predvečer praznika, ki je v navadi od 14. stoletja. Post je bil na slovenskem etničnem območju zelo strog. Na Slovenskem je bila skoraj povsod značilna pogostitev vernih duš. Na mizi so čez noč puščali hrano in pijačo zanje, zjutraj pa so jo použili kot posvečene darove, ki prinašajo zdravje in rodovitnost.