Poklici, ki tonejo v pozabo, in poklici, ki vam prinašajo plačo: boste izbrali pravega?

Ste se kdaj vprašali, kateri so poklici, brez katerih nekoč ni bilo vsakdanjih opravil, danes pa jih najdemo le še v pravljicah? Kaj se je zgodilo z brivci, krojači, brusilci nožev, kovači, pericami, brodarji, mitničarji, oglarji, prižigalci uličnih luči, puškarji? Kam izginevajo čevljarji, krznarji, klobučarji, pasarji, tapetarji in urarji?

Večinoma so to obrtniški poklici, za katere ni več izobraževanja. Večino teh poklicev je izpodrinil tehnološki razvoj. Nekaj od teh poklicev ni več, ker po njih enostavno ni bilo več potreb. Tako zaradi propada tekstilne industrije v Sloveniji ni več potreb po šiviljah in krojačicah, so pa veliko bolj zaželjeni nekateri drugi poklici.

Kam se torej usmeriti, da ne boste pristali na zavodu za zaposlovanje?

Na to vprašanje je težko odgovoriti, saj se razmere v gospodarstvu iz leta v leto spreminjajo. To pomeni, da ni nujno, da bo nekaj, kar je aktualno letos, še aktualno ob koncu vašega šolanja.

Preverimo, kateri so poklici, po katerih je trenutno največ povpraševanja. Kot so sporočili z Zavoda za zaposlovanje, so bili v letošnjem letu naslednji poklici najbolj iskani: vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarji, natakarji, varilci, elektroinštalaterji, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji, tesarji, kuharji, orodjarji, elektromehaniki, elektroinštalaterji, inženirji elektrotehnike, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, mehaniki ter serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, strokovnjaki za zdravstveno nego, strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, zdravniki specialisti splošne medicine, inženirji strojništva ter kemije in kemijske tehnologije.

Na Zavodu za zaposlovanje je zadnje mesece največ povpraševanja po gradbenih delavcih in delavcih v predelovalnih dejavnostih, žal pa je med brezposelnimi največ družboslovcev. Največ možnosti za zaposlitev je tako v poklicih, ki so še pred leti veljali za "umazane in fizično zahtevne", a so se skozi razvoj bistveno spremenili. Kar nas je presenetilo, na seznamu iskanih poklicev nismo našli računalniških programerjev, ki so še pred leti veljali za enega bolj perspektivnih poklicev.

Informativni dan: obiščite podjetje, da boste bolje spoznali želeni poklic

Akcija Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše bo tako potekala v četrtek. Ta dan, po 16. uri bo svoja vrata odprlo 170 podjetij, ki bodo devetošolcem in njihovim staršem predstavila delovne procese in pogoje dela v svojem delovnem okolju. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji visoko stopnjo brezposelnosti, da med mladimi vlada prepričanje, da so razmere takšne, da bodo po koncu šolanja le s težavo dobili službo, hkrati pa so plače tako zelo nizke, da se mnogi ne morejo osamosvojiti.

V Sloveniji ogromno brezposlenih, ki niso zaposljivi

Gospodarska zbornica Slovenije, Zavod za zaposlovanje in Zavod za šolstvo so združili moči in pripravili informativni dan, ki bo v celoti namenjen mladim in njihovem iskanju ustreznega poklica. Zakaj bi ob tako visoki brezposelnosti vztrajno šolali poklice, ki jih gospodarstvo ne potrebuje, in kako je možno, da imajo določena podjetja ob množici iskalcev zaposlitve težave pri kadrovanju. Da slovensko gospodarstvo potrebuje številne kompetence, ki jih mladi in brezposelni nimajo, opozarja tudi predsednik GZS Samo Hribar Milič, zato je potreben koncept vseživljenjskega učenja. Le tako bodo zaposleni konkurenčni. Kot ugotavljajo, je na marsikaterem področju bistveno manj ponudbe delavcev s kompetencami kot pa povpraševanja.

Devetošolci pred težko, a ključno odločitvijo

Ko otroci zaključujejo osnovno šolo, je čas, da se odločijo, kje bodo nadaljevali šolanje. To je zahtevna in odgovorna naloga za otroke in njihove starše. V Sloveniji v primarnem izobraževanju otroci niso deležni zadostne poklicne vzgoje in karierne orientacije, zato slabo poznajo poklice, še posebej tiste, ki so njihovim očem bolj skriti. Na GZS ugotavljajo, da je odločanje za poklicno izobraževanje oziroma naravoslovno tehnične poklice še vedno zelo nizko. Ker ob koncu osnovne šole otroci pogosto še ne vedo točno, kje bi se radi zaposlili, se še vedno pogosteje odločajo za vpis na gimnazije.

Z dnevom odprtih vrat slovenskega gospodarstva si organizatorji prizadevajo, da bi bila njihova odločitev lažja. Ta dan si bodo lahko nabrali dovolj informacij o samem poklicu, o delovnih pogojih, ki jih poklic prinaša, in seveda tudi o tem, kakšne so realne zaposlitvene možnosti in plača. Vrata bodo podjetja odprla v popoldanskem času, predvsem zato, da bodo lahko učence spremljali tudi starši.