Podpora vladi se je po septembrski javnomnenjski raziskavi Politbarometer v primerjavi z junijskim merjenjem zvišala za šest odstotnih točk. Vlado Janeza Janše tako podpira 42 odstotkov vprašanih, nepodporo sedanji vladi pa je izrazilo 50 odstotkov vprašanih, kar je za odstotno točko manj kot junija. Med strankami je glede na preference vprašanih na prvem mestu z 19 odstotki še vedno SD, z odstotkom manj pa ji sledi SDS. Na tretjem mestu je z osmimi odstotki LDS.
Največji skok SNS in NSi
Podpora SD se je v primerjavi z junijem znižala za eno odstotno točko, delež tistih, ki so se opredelili za SDS pa je ostal enak. Največji skok sta zabeležili SNS in NSi. Za prvo so se ob meritvah marca in junija odločili trije odstotki vprašanih, NSi pa v primerjavi z junijem beleži štiri odstotke višjo podporo. Septembra je delež njenih preferentov šest odstoten.
Na tretje mesto se je glede na strankarske preference s osmimi odstotki uvrstila LDS in tako beleži odsotno točko manj kot ob junijskem merjenju. Delež preferentov se ni spremenil pri Desus in vztraja pri enem odstotku. Za odstotno točko pa se je povečal pri SLS in znaša pet odstotkov. Neopredeljenih je bilo 32 odstotkov vprašanih, za katero izmed drugih strank pa bi glasovali štirje odstotki vprašanih.
Med predsedniškimi kandidati vodi Peterle
Kar se tiče predsedniških kandidatov, bi v prvem krogu največ vprašanih glasovalo za Lojzeta Peterleta (32 odstotkov), sledi mu Danilo Türk (15 odstotkov), tretje mesto pa si delita Mitja Gaspari in Zmago Jelinčič, za katera bi se odločilo 13 odstotkov anketirancev. Zmagovalec drugega kroga bi bil po kombinacijah z vsemi naštetimi Peterle.
V primeru soočenja s Türkom bi za Peterleta glasovalo 44 odstotkov vprašanih (za Türka 34 odstotkov), v primeru, da bi se v drugem krogu soočil z Gasparijem, bi tega volilo 34 odstotkov vprašanih, Peterleta pa 47 odstotkov. Če bi se v drugi krog uvrstila Türk in Gaspari, bi glede na rezultate Politbarometra zmagal Gaspari. Zanj bi glasovalo 34 odstotke vprašanih, za Türka pa 32 odstotkov.
Večja podpora stranki Zares
Ustanovitev nove politične stranke Zares podpira 42 odstotkov vprašanih, kar je sedem odstotnih točk več kot junija. Če bi na volitvah v DZ s svojo stranko nastopil nekdanji predsednik Milan Kučan, bi za takšno stranko glasovalo 32 odstotkov vprašanih. Na izbiro 61 odstotkov anketirancev pa ustanovitev takšne stranke ne bi vplivala.
Slabši socialni položaj delavcev
Velika večina (73 odstotkov) vprašanih meni, da ni primerno, da vlada leto dni pred koncem mandata sproža prodajo ključnih slovenskih podjetij. Tovrstno odločitev vlade podpira 15 odstotkov vprašanih. 60 odstotkov vprašanih je prepričanih, da je socialni položaj delavcev slabši kot pred tremi leti, 53 odstotkov pa jih meni, da je položaj slabši tudi na področju vpletanja politike v gospodarstvo. Da so razmere slabše na področju zdravstva in korupcije, meni 46 odstotkov vprašanih.
Najnižje zaupanje v stranke
Največ (58 odstotkov) anketirancev zaupa v evro in Banko Slovenije, najnižje pa je zaupanje v stranke (zaupa jim osem odstotkov vprašanih), v vlado in državni zbor pa zaupa 23 odstotkov vključenih v raziskavo. Z demokracijo je zadovoljnih 42 odstotkov vprašanih, kar je tri odstotke več kot junija, nezadovoljnih pa je 52 odstotkov vprašanih.
77 odstotkov vprašanih podpira stališče sindikatov, ki napovedujejo stavko, če se plače ne bodo prilagodile inflaciji, 33 odstotkov pa jih meni, da bodo podražitve hrane močno vplivale na materialni položaj njihovega gospodinjstva.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.