Slovenija naj tuje sogovornike odkrito seznani z dejstvom, da Hrvaška brez umika z zasedenega ozemlja in morja ne bo mogla vstopiti v EU, je danes pozval direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik. Ocenil je, da bi skupna izjava o neprejudiciranju meje, katere sprejetje je v torek predlagal evropski komisar Olli Rehn, imela težo le s hkratnim umikom Hrvaške z zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja ali vsaj z njeno nedvoumno zavezo, da se sporni hrvaški zemljevidi in drugi dokumenti ne bodo uporabljali v primeru reševanja mejnih vprašanj z mednarodno arbitražo ali pred nekim pravosodnim telesom. V nasprotnem primeru Slovenija ne sme umakniti zadržkov, ki jih je za nadaljnje hrvaško približevanje Evropski uniji izpostavila prav zaradi spornih dokumentov.
Hrvaška vlada je danes v sabor poslala predlog ratifikacije Severnoatlantske pogodbe, premier Ivo Sanader pa je pozval parlamentarne stranke, naj pogodbo tudi soglasno ratificirajo. Izrazil je prepričanje, da bo ratifikacijo protokola o vstopu Hrvaške v Nato poslala tudi Slovenija.
Sanader tudi pričakuje, da bo Hrvaška sodelovala na vrhu zavezništva v Franciji in Nemčiji 3. in 4. aprila, ko bo Nato obeležil 60. obletnico obstoja. Izrazil je zadovoljstvo, ker se je Hrvaška približala uresničitvi enega izmed strateških zunanjepolitičnih ciljev, članstva v Natu.
Zahvalil se je državljanom in veteranom za odločnost v vojni ter bivšemu in sedanjemu državnemu vrhu ter parlamentarnim strankam, ker so soglasno podpirale vstop Hrvaške v severnoatlantsko zavezništvo. "Pozabil bom na to, da so nekateri želeli referendum. Če bi šli v to avanturo, ne bi dosegli tega," je dejal hrvaški premier.
Sanader tudi pričakuje, da bo del parlamentarnih strank poskusil omiliti enotno stališče državnega vrha do slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU: "Bojim se, da bi nekateri lahko naredili korak nazaj od tistega stališča, za katero smo se dogovorili s predsedniki vseh strank ter s predsednikom republike in sabora, ko gre za slovensko blokado naših pogajanj."
Predsednik hrvaške vlade je ponovil, da se mora Zagreb izboriti za čimprejšnjo odpravo blokade pogajanj, ter je vnovič dejal, da vprašanja meje nihče ne zanika, da pa ga je treba urejati zunaj hrvaških pogajanj z EU. "Naši pogajalci so pripravljeni končati pogajanja letos in v naslednjem letu s ciljem, da bo Hrvaška najpozneje v začetku 2011 postala članica EU. Da bi to dosegli, mora Slovenija odpraviti blokado, ki ni korektna niti evropska, niti ni poštena, na koncu ne bo nič pridobila z blokado. Lahko imajo le izgubo v evropski in mednarodni politiki," je sklenil Sanader.
Mesić: Hrvaška lahko na vstop v Evropsko unijo počaka
"Če nas bodo blokirali zaradi enega dvostranskega spora, lahko počakamo. To pomeni, da se lahko na eni stran pogajamo z Evropsko unijo, na drugi pa s Slovenijo urejamo dvostranski spor," je danes izjavil hrvaški predsednik Stjepan Mesić, ki je v Zadru komentiral nedavno izjavo premierja Sanaderja, da Hrvaška lahko počaka na vstop v EU. Kot je dodal, želi Hrvaška rešiti spor s Slovenijo, a na način, da ne bo nihče prikrajšan. Mesić je dejal, da so v času osamosvojitve obeh držav pogovori potekali neprestano. "Slovensko stališče takrat je bilo, da mora biti rešitev utemeljena na ravni mednarodnih konvencij, na temelju mednarodnega prava. Mi smo to sprejeli in se tega držimo tudi danes. Zakaj so od tega obupali na drugi strani, pa je drugo vprašanje," je sklenil Mesić.
Glede na to, da se od Hrvaške zahteva, da ne prejudicira meje, je treba po besedah Mesića to zahtevo v prvi vrsti nasloviti na Slovenijo, katere parlament je sprejel odločitev, da je meja Slovenije na hrvaški obali Piranskega zaliva. To odločitev mora Slovenija umakniti, da bi bili pogovori med državama sploh mogoči, je dodal.
Pahor še brez komentarjev na Rehnov predlog glede meje
Diplomaciji obeh držav pospešeno iščeta primerne rešitve, ki bi bile v medsebojno zadovoljstvo in korist, je danes v zvezi z urejanjem slovensko-hrvaškega spora glede meje ponovil premier Borut Pahor. Torkovega predloga evropskega komisarja Ollija Rehna o morebitnem podpisu skupne izjavo o neprejudiciranju meje, Pahor ni želel komentirati.
Pahor je na vprašanje hrvaških novinarjev, kako komentira Rehnov predlog, odgovoril le, da v tem trenutku, ko - tudi s posredovanjem Evropske komisije - tečejo intenzivna prizadevanja diplomacij obeh držav, ni čas za dajanje političnih izjav ne na eni ne na drugi strani, "ki bi ta iskrena prizadevanja morda znova vrnile na začetek".
Kot je še dodal, se je od njegovega prvega srečanja s Sanaderjem februarja na Gradu Mokrice njuno "medsebojno zaupanje in sodelovanje ter sodelovanje obeh zunanjih ministrov poglobilo". "Verjetno bodo potrebni še številni sestanki, vendar je to iskanje rešitev tudi edini možen način, da se pride do rešitev," je dejal.
Zbrali le 1300 podpisov
Pobudniki za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato so po zadnjih podatkih zbrali 1.300 podpisov, je danes povedal predsednik SSN Lovro Škrinjarič. V stranki se zavedajo, da bo do 26. marca skoraj nemogoče zbrati 40.000 potrebnih podpisov, še vedno pa upajo na pozitiven odgovor ustavnega sodišča za ustavno presojo zakona o referendumu. Kot je dejal Škrinjarič, so sami naredili vse, kar se je dalo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
Ob tem skoraj celotna slovenska politična javnost skupaj z mediji ljudi prepričuje, da referendum ne bi bil dober za Slovenijo, ter jih poziva, da pobude ne podpišejo, je še dodal Škrinjarič in pojasnil, da so se prav zato tudi odločili na sodišče vložiti pobudo za presojo ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ker naj bi bil sedanji način zbiranja podpisov na upravnih enotah protiustaven. "Naša zahteva je bila, da ustavno sodišče pobudo obravnava prednostno in se o njej odloči še pred zaključkom zbiranja podpisov. Če bi se to zgodilo, bi teoretično še lahko razpisali nov rok za zbiranje podpisov, ob morebitnem podaljšanju roka in poenostavitvi sistema zbiranja podpisov pa bi se že ponudila realna možnost, da bi zbrali potrebne podpise," je dejal predsednik SSN, ki še dodaja, da osebno zaupa sodišču.
Ustavno sodišče predvidoma prihodnji teden o zadržanju ratifikacije Hrvaška-Nato
Ustavno sodišče je 11. marca prejelo pobudo SSN za začetek postopka za oceno ustavnosti določb zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Predlagajo tudi začasno zadržanje izvrševanja zakona o ratifikaciji protokola o pristopu Hrvaške k Natu, o čemer bo sodišče predvidoma odločilo v naslednjem tednu.
"Če bo ustavno sodišče tej zahtevi ugodilo pravočasno in s tem zavarovalo temeljne pravice slovenskih volivk in volivcev, to pomeni, da bo ratifikacija zakona odložena na tisti čas, ko bo referendumska zakonodaja ponovno usklajena z Ustavo RS in bo pobudnici omogočila ustrezen način zbiranja podpisov," so zapisali na spletni strani SSN.
O predlogu za zadržanje zbiranja podpisov in zadržanje izvrševanja zakona, zaradi katerega se zbirajo podpisi, bo ustavno sodišče odločilo predvidoma v naslednjem tednu. "Dotlej bo predvidoma znano, ali pobudnica izkazuje pravni interes, ob predpostavki, da ga izkazuje, bo ustavno sodišče odločilo o predlogu za zadržanje," je pojasnila generalna sekretarka ustavnega sodišča Jadranka Sovdat.
KOMENTARJI (91)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.