Obenem pa je odbor prav tako soglasno sprejel dopolnilo k omenjenemu členu. To določa, da se zahtevki, vloženi po izteku prvotnega roka ter pred uveljavitvijo novele zakona, štejejo kot pravočasno vloženi. Predlog novele zakona, ki je predviden za obravnavo po nujnem postopku, naj bi DZ obravnaval na julijski seji.
Po mnenju ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja sicer prehodna določba za zahtevke, ki so bili vloženi po izteku roka in pred uveljavitvijo novega zakona, ni potrebna. "Pravno praznino" naj bi pokrilo podaljšanje roka, ki ga predvideva novela zakona. Za izrecnejšo opredelitev usode takšnih zahtevkov - teh je 470 - se je zavzemal predvsem Stanislav Brenčič (SLS), na koncu pa so ji pritegnili tudi ostali člani odbora.
Za enakopravno obravnavo vseh upravičencev
Minister Gantar je uvodoma poudaril, da skuša vlada s podaljšanjem roka doseči enakopravno obravnavo vseh upravičencev, ki so pri vlaganju zahtevkov naleteli na različne razmere. Pojavile so se različne težave pri zbiranju dokumentacije in organizaciji upravičencev, saj obdobje vračila sega 20 let nazaj.
"Prepričan sem, da podaljšanja roka ne bi bilo, če jeseni ne bi bilo volitev," je v razpravi menil Jožef Jerovšek (SDS). Zakonski predlog bo po njegovih besedah le mrtva črka na papirju, če ne bo politične volje za uresničitev privatizacije Telekoma, na katero je vezan začetek izplačevanja vračil upravičencem. Vnovič se je zavzel za vračilo v obliki kapitalskih deležev v Telekomu in opozoril, da do spremembe mišljenja v vladi o nujnosti vračila sredstev upravičencem še vedno ni prišlo.
Tudi Sašo Peče (SNS) je izrazil bojazen, da so eden od razlogov za podaljšanje jesenske državnozborske volitve. Od ministra Gantarja je v razpravi zahteval zagotovilo, da je to "zadnji rok, ki ga premikamo v prihodnost".
Član komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pri DS Marko Juvančič je opozoril, da se je vlada prepozno odzvala na problematiko izvajanja zakona. Podaljšanje roka po mnenju komisije v ničemer ne bi smelo vplivati na obravnavo že prispelih vlog, težave pri zbiranju dokumentacije pa povzroča tudi neurejenost dokumentacije in nepripravljenost za sodelovanje Telekoma. Ob tem komisija še meni, da bi morali državnemu pravobranilstvu zagotoviti dodatne materialne in kadrovske pogoje za obdelavo zahtevkov.
Do 7. junija 33.024 vlog
Teh je bilo konec maja nekaj čez 19.000, do izteka roka 7. junija pa so na državnem pravobranilstvu prejeli 33.024 vlog.
S predlagano novelo zakona se spreminja 7. člen zdaj veljavnega zakona, in sicer se za šest na skupno deset mesecev podaljšuje rok za vložitev zahtevkov za povračilo vlaganj. Vlada je novelo zakona, ki določa upravičence, zavezance, višino vračila, način in pogoje vračanj vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, v DZ po nujnem postopku posredovala v začetku meseca. Svojo odločitev za podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov je utemeljila s številnimi neznankami, ki so se pojavile zaradi dolgega časovnega obdobja, na katero se nanašajo vračila, s težavami pri pridobivanju dokumentacije, po pojasnilih ministrstva za informacijsko družbo pa so se pojavili tudi nekateri novi pogodbeni partnerji, ki so upravičeni do vračila vlaganj (stanovanjske zadruge, združenje fizičnih oseb).
Vir za vračilo vlaganj je kupnina od prodaje državnega deleža v Telekomu. Kot poudarja vlada, je odprodaja državnega deleža v Telekomu - ta znaša 62,5 odstotka - odvisna od razmer na trgu in verjetno ne bo izvedena pred letom 2005. Z januarja lani sprejeto referendumsko odločitvijo so vlagatelji upravičeni do vračila celotnega zneska, ki so ga v javno telekomunikacijsko omrežje vložili ne glede na datum sklenitve pogodbe. Prvotna rešitev je predvidevala le 20- do 40-odstotno vračilo v obdobju od leta 1974 do leta 1995. Upravičencev do vračila naj bi bilo po neuradnih ocenah približno 180.000, skupna vsota vračil pa naj bi se gibala okrog 30 milijard tolarjev.
