Pod drobnogledom posojila vseh bank?

Preiskovalno komisijo državnega zbora za sporne menedžerske prevzeme so ustanovili, da bi ugotovili morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri financiranju menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani bank v pretežni državni lasti. Zdaj pa komisija predlaga razširitev obsega preiskave zaradi aktualnih informacij o delovanju drugih bank na območju Slovenije, Hrvaške in okoliških držav. Tako se preiskava ne bi osredotočala zgolj na NLB in NKBM.

"Vemo, da je bila v postopku prevzema Istrabenza Hypo banka udeležena z več kot 100 milijoni evrov. Ob informacijah, da naj bi v postopkih prevzemanja Pivovarne Laško sodelovali nekateri nosilci javnih funkcij, med njimi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, želi preiskovalna komisija ta sum preveriti," je dejal vodja komisije Lojze Posedel (Zares).

Predlagajo preiskavo vseh posojil pri vseh bankah v obdobju od 30. avgusta 2005 naprej. Zato Posedel pričakuje dokaj obsežno, a strokovno ne pretežko delo. Pri tem bodo sodelovali z zunanjim bančnim strokovnjakom in s preiskovalno komisijo avstrijskega parlamenta, je napovedal. Kdo bo ta strokovnjak, predsednik komisije ni navedel.

Če banke ne bodo želele sodelovati, bodo to zahtevali prek sodišča, pravi Posedel. Tajnost osebnih podatkov bo zagotovljena, če pa bo ugotovljeno, da so pri prevzemih sodelovali nosilci javnih funkcij, je treba podatke razkriti, dodaja predsednik komisije.

Posedel pričakuje, da bo DZ predlog za razširitev preiskave soglasno sprejel na januarski redni seji DZ in da bo komisija lahko februarja začela z zaslišanji in zbiranjem podatkov o posameznih nosilcih po posameznih bankah.

"Po podatkih o poslovanju in odpisih, ki jih Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) vsak mesec objavljata, je verjetno prav, da se preveri, ali se v odpisih, ki se očitno serijsko dogajajo, udeleženi tudi nosilci javnih funkcij s posojili, ki so bili dani pod nenavadnimi pogoji," meni Posedel.

Dodaja, da se je Bine Kordež javno hvalil, da dobiva posojila na dobro ime. "Poleg njegovega dobrega imena je lahko v tej praksi sodeloval še marsikdo od še bolj poznanih in vplivnih. Ta sum bi želeli raziskati," pravi Posedel.

Komisija bo na naslednji seji 26. januarja zaradi navedb direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjana Žuglja zaslišala guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca. Na Banki Slovenije so zahtevali magnetogram Žugljevega zaslišanja, a se morajo o magnetogramu najprej izjasniti zaslišane priče. To naj bi storile še v decembru, je povedal Posedel.

Po zaslišanju Kranjca bo komisija pripravila vmesno poročilo, ki se bo nanašalo na njeno dosedanje delo, predvsem glede ustreznosti prevzemne zakonodaje in aktivnosti regulatorjev, in Banke Slovenije, ter ga predložila DZ.