Za ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško je ob obstrukciji opozicijskih poslancev SDS, SLS in SNS glasovalo vseh 48 navzočih koalicijskih poslancev in poslanca narodnih skupnosti. Prepričani so namreč, da je sporazum korak k dokončni rešitvi spora o meji med državama in je v skladu s slovenskimi nacionalnimi interesi. Ratifikacija sicer ni zadnji korak pri sprejemanju sporazuma, saj naj bi ga dokončno volivci potrdili na naknadnem zakonodajnem referendumu predvidoma na začetku poletja. Pred tem ga bo obravnaval tudi državni svet.
Kontič: Pomemben korak k cilju
V poslanski skupini SD lahko po besedah njenega vodje Bojana Kontiča z veliko gotovostjo pritrdijo zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, da je arbitražni sporazum v interesu Slovenije. Dosedanja prizadevanja za rešitev spora o meji so bila le "mencanje na mestu", medtem ko so z ratifikacijo arbitražnega sporazuma naredili pomemben korak k cilju. Po njegovem mnenju se Slovenija ničemur ne odreka, ne suverenosti ne avtonomiji, poleg tega pa je država tudi zadržala pravico, da sama določa pravila igre. Poudarja, da je arbitražni sporazum presežek vseh dosedanjih dogovorov, kar je po njegovem mnenju tudi razlog za obstrukcijo opozicije. "Proti tako dobremu predlogu je težko glasovati, lažje je zapustiti dvorano."
Da določila v predlogu arbitražnega sporazuma bistveno izboljšujejo vse dosedanje dogovore, meni Franco Juri (Zares). Opozarja, da niso odločali ne o poteku državne meje ne o njeni označitvi, pač pa o ratifikaciji sporazuma, ki bo omogočil začetek arbitražnega postopka pred mednarodnim telesom. Nasprotovanje opozicije sporazumu po njegovih besedah zveni "nekoliko čudno in neprepričljivo. Nasprotujejo namreč tisti, ki so bili pripravljeni mejni spor reševati pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, medtem ko sta v arbitražnem sporazumu določena tako načelo pravičnosti kot stik Slovenije z odprtim morjem.'' Končanje spora o meji je po oceni poslanske skupine Zares v interesu vseh. Tudi kredibilnosti in ugledu Slovenije. "Kdor pa si tega ne želi, bo iznašel tisoč in en razlog za nasprotovanje."
Po besedah Antona Anderliča (LDS) pa je dozorel čas, "v katerem obe strani menita, da je mogoče na najboljši možni način razrešiti ta primer", in sicer tako, da se vprašanje meje zaupa mednarodni arbitraži. Za LDS je pomembno, da ima arbitraža za nalogo dokončno določiti mejo na kopnem in na morju, določiti stik Slovenije z odprtim morjem in določiti režim na tem območju. In to jih navdaja z upanjem, "da bo tretji, če se dva nista mogla sporazumeti med seboj, pravično določil tisto, česar sami nismo mogli storiti". Obžaluje, da arbitražni sporazum sprejemajo v takem ozračju, ob obstrukciji opozicije, a ob tem zagotavlja, da jih "to ne bo omajalo v prepričanju, da ravnajo odgovorno". Kasneje je v sporočilu za javnost obžaloval "današnje strahopetno ravnanje opozicije, ki se je izgonila odločanju o ratifikaciji sporazuma. Poslanke in poslanci smo tu zato, da sprejemamo odločitve, ne pa da od njih bežimo in jih prelagamo na državljane, ki naj bi o njih odločali na referendumu".
Po besedah Antona Urha (DeSUS) je treba mejni spor med državama v interesu obeh držav in njunih državljanov dokončno rešiti. "Vsa dosedanja enostranska ravnanja, oviranja in zavlačevanja so se izkazala kot škodljiva za eno in drugo stan in skrajni čas je že, da prevladata razum in konsenz o tem, da je konstruktiven pristop obeh držav s poveritvijo odločanja tretjemu ključen za končanje mejnega vprašanja in nadaljevanja dobrih medsosedskih odnosov."
Zadovoljen je tudi minister Žbogar, ki se obenem zaveda, da nas čaka še obilo dela: ''V memorandumu, ki bo predložen arbitraži, namerava slovenska stran poleg pravne argumentacije prikazati tudi vse za Slovenijo pomembne dokumente in dejansko izvajanje pristojnosti, vključno z vsemi zgodovinskimi, gospodarskimi in drugimi okoliščinami. Pri tem bo Slovenija sestavila ekipo za zagovor primera pred arbitražnim sodiščem, ki bo vključevala vrhunske mednarodne pravnike v svetovnem merilu, ki imajo številne izkušnje pri zastopanju držav v mednarodnopravnih, vključno v delimitacijskih, sporih.''
Poudarja, da je sporazum za Slovenijo ugoden, saj določa in omogoča, da sodišče določi stik Slovenije z odprtim morjem, pri tem pa poleg mednarodnega prava upošteva pravičnost in dobrososedske odnose z namenom doseči pošteno in pravično odločitev ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin kot tudi vitalnih interesov Slovenije.
Obstrukcija opozicije
Poslanci opozicijskih SDS, SLS in SNS so pred glasovanjem zapustili državni zbor. Vladna večina je namreč po njihovi oceni preprečila običajno parlamentarno razpravo, ker jim ni dala dovolj časa zanjo. Kot je v imenu poslanske skupine SDS dejal njen vodja Jože Tanko, je sporazum za Slovenijo škodljiv in nesprejemljiv, z njim pa bo Slovenija dobila na morju samo služnostno pot.
Janša upa, da bo pred referendumom dovolj pozornosti
Prvak SDS Janez Janša je dejal, da je bilo za predstavitve mnenj opozicije namenjenega premalo časa, zato so sejo raje obstruirali. Hkrati je izrazil upanje, da bodo imeli dovolj časa in medijskega prostora na voljo, vsaj pred referendumom o sporazumu, ki je po njegovem mnenju slab.
Janša je še dejal, da je v zadnjem času državni zbor na poslanca namenil desetkrat več časa za razpravo o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna. Omejevanje časa je po njegovem mnenju znak, da se koalicija zaveda, da ima v zvezi z arbitražnim sporazumom šibke argumente, vlado pa je hkrati obtožil, da se je zavestno podala v slabo odločitev, katere učinki bodo nato padli na naslednjo vlado. Sam je prepričan, da prihodnje vlade ne bo vodil Pahor.
Glede arbitražnega sporazuma pa meni, da bo Sloveniji prinesel "služnostno pot" do odprtega morja preko hrvaškega ozemlja, s čimer bo Slovenija postala ozemeljsko zaklenjena država. Zavrnil je tudi trditve Pahorja, da sedanje stanje ni dobro in da ni pravih alternativ arbitražnemu sporazumu. "Tudi to, kar je zdaj, če se nič ne spremeni, je bolje od tega, kar bo prinesel arbitražni sporazum," je prepričan predsednik SDS.
SLS: "Slovenija bo ozemeljska poraženka"
Da je sporazum škodljiv in nesprejemljiv, ocenjuje tudi poslanska skupina SLS. Kot je dejal Radovan Žerjav, bodo razpravo obstruirali tudi zato, ker je opozicija za predstavitev svojih stališč dobila nesorazmerno manj časa kot koalicija. Poudaril je, da gre za usodno odločitev in da bo s potrditvijo sporazuma Slovenija ozemeljska poraženka. Odgovornost za poraz pa bo na koaliciji, je dodal.
Pahor: "Razloga za obstrukcijo ni bilo"
Po ratifikaciji se je na obstrukcijo odzval Pahor, ki meni, da razloga za bojkot opozicija ni imela. Po njegovih besedah je bil čas za razpravo "odrejen prekomerno", pri tako "veliki stvari pa navadno ne zapustiš dvorane zaradi take malenkosti". Če bi lahko sam odmeril čas za razpravo, bi o tej temi poslanci razpravljali 15 ur. Ljubše bi mu sicer bilo, če obstrukcije ne bi bilo, da bi bila opozicija navzoča pri obravnavi, tudi če bi bila proti. "A potem bi morala opozicija v odkritem dialogu povedati, kaj ji ni prav in to v polemiki z mano," je dodal. Sicer se z vprašanjem obstrukcije ne bi veliko ukvarjal, tudi zato, "ker bodo na koncu o tem presodili ljudje" na naknadnem zakonodajnem referendumu. V kampanji pred referendumom še pričakuje, da bo šlo "za dvoboj dveh različnih pristopov". Od tistih, ki so proti sporazumu, pa pričakuje, da povedo, kaj je alternativa, "kako bodo iztržili kaj več in kdaj", saj meni, da je sporazum največ, kar je lahko Slovenija iztržila. Sam je sicer prepričan, da referendum ni potreben, upa pa, da bo uspel.
Türk pričakuje podporo tudi na referendumu
Odzval se je že tudi predsednik Danilo Türk, ki je pozdravil ratifikacijo sporazuma in ocenil, da gre za dober sporazum, ki nudi primeren pravni okvir za pravično rešitev mejnega vprašanja in za uveljavitev nacionalnih interesov Republike Slovenije. Je pa hkrati opozoril, da se mora Slovenija dobro prirpaviti na postopek pred arbitražnim truibunalom.
Meni tudi, da bi bil razpis naknadnega zakonodajnega referenduma sprejemljiv politični kompromis. Pri tem pa verjame, da bodo državljani in državljanke pokazali racionalnost in na referendumu podprli ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško.
Cerar in Pavlih menita, de je potreben širši konsenz
Ratifikacijo sporazuma pa sta obžalovala profesor na ljubljanski pravni fakulteti Miro Cerar in profesor na fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu Miha Pavliha. Prepričana sta, da bi moral državni zbor o tej temi odločati z dvotretjinsko večino. Pavliha je prepričan, da je ratifikacija "nacionalna, etična in ustavna packa na težko prigaranem slovenskem parlamentarizmu". Sam se sicer še ni odločil, kako bo glasoval na referendumu.
Cerar pa je povedal, da gre za zadeve velikega nacionalnega pomena in bi bili po njegovih besedah državljani hvaležni, če bi politika našla višji konsenz in dostojen postopek. Volivcem je svetoval, naj se pred referendumom podrobno poglobijo v vprašanje, spremljajo referendumsko kampanjo in se ne pustijo zavesti morebitnim političnim manipulacijam, ampak se osredotočijo na samo vprašanje.
Rupel poziva k zavrnitvi sporazuma
Na okrogli mizi Zbora za republiko, ki sta se je udeležila omenjena strokovnjaka, pa je govoril tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Povedal je, da je bil glede dogajanja v državnem zboru nekoliko poparjen in obupan. "Danes se Slovenija spušča v tveganje, da pride do odstopa več kvadratnih kilometrov morja, ki so vitalne površine za slovensko gospodarstvo in slovensko državo," je poudaril. Slovenci bi morali po njegovem mnenju na referendumu sporazum zavrniti in znova začeti pogajanja. "Žal mi je, da smo tisti ključ, ki Hrvaški odpira vrata v EU, bodisi uporabili za napačna vrata ali pa poklonili, ne da bi od tega kaj imeli," je dodal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.