Kako nastane toča?

O pojavu toče govorimo, ko na tla padejo ledena zrna, ki imajo premer večji od pol centimetra, manjša ledena zrna predstavljajo sodro. Toča se v naših krajih najpogosteje pojavlja od maja do avgusta, jeseni in zgodaj spomladi je precej manj pogosta, v zimskem času je pojav toče redek.

Pogoji za nastanek toče

Za nastanek toče mora biti v ozračju izpolnjenih kar nekaj pogojev, prvi je nestabilnost ozračja. O nestabilnem ozračju govorimo, ko temperatura v ozračju z višino pada hitreje kot 10 stopinj Celzija na kilometer. Ob močnem poletnem soncu se zrak v spodnjih plasteh ozračja hitro ogreje, postane lažji od okolice in se začne dvigati. Na ta način dobimo vzgonski veter, ki je eden ključnih dejavnikov za nastanek nevihte in posledično toče.

Zelo pomembno je tudi vetrovno striženje, ki pomeni spreminjanje hitrosti in smeri vetra z višino. Brez vetrovnega striženja so nevihte kratkotrajne in neizrazite, če veter spreminja hitrost in smer z višino, dobimo dobro organizirane nevihte, v najboljših pogojih supercelične, ki velikokrat trosijo veliko točo. Takšne nevihte so manjši vremenski sistem, se vrtijo, na eni strani topel in vlažen zrak vstopa v oblačno gmoto, na drugi strani iz oblaka padata dež in toča.

Tretji dejavnik za nastanek toče je vlaga v ozračju. Velika količina vode je potrebna za nastanek padavinskih kapljic v ozračju, ki lahko kasneje prerastejo v zrna toče.

Kako zrno toče raste?

Nevihtni oblaki segajo do višine okoli 12 kilometrov in tam zgoraj je tudi poleti temperatura globoko pod lediščem, tipično okoli -40 stopinj Celzija. V oblaku je prisoten močan vzgonski veter in kapljice iz nižjih plasti oblaka pridejo v območje z negativno temperaturo. Ker se vse dogaja tako hitro, kapljice nimajo časa zamrzniti, ampak se le podhladijo, tako da imamo vodne kapljice s temperaturo pod ničlo. V zgornjih plasteh oblaka so že od prej prisotni ledeni kristalčki, podhlajene kapljice začnejo na njih primrzovati, na ta način začne zrno toče rasti. Ko postane zrno toče nekoliko večje in težje, se spusti v nižje plasti oblaka. Tukaj je temperatura pozitivna, površina ledena zrna se stali, nato ga vzgornik znova dvigne in sedaj začnejo nanj primrzovati podhlajene kapljice in manjši ledeni kristali. Zrno toče lahko kar nekajkrat potuje po oblaku gor in dol, preden postane dovolj veliko in težko, da pade iz oblaka.

Kako hitro pada toča?

Manjša toča s premerom enega centimetra doseže hitrost okoli 40 kilometrov na uro. Precej višje hitrosti dosega večja in težja toča. Največji primerki, ki pri nas dosegajo okoli 10 centimetrov in težo okoli enega kilograma, ob tla treščijo s hitrostjo več kot 100 kilometrov na uro. Takšna toča je smrtno nevarna, saj zlomi človeško lobanjo, močno pa nas lahko poškoduje že toča z nekaj centimetrov premera. Največjo točo na svetu so leta 2010 zabeležili v Južni Dakoti v Združenih državah Amerike, v premer je merila kar 20 centimetrov.