Pergam za polletno omejitev interventnih ukrepov

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam predlaga dogovor o šestmesečnem obdobju, v katerem ne bi bilo nikakršnih aktivnosti, ki bi imele negativne posledice za javne finance. Okvir za takšen dogovor bi po njihovem mnenju morali dogovoriti socialni partnerji, zato v Pergamu predlagajo sklic nujne seje Ekonomsko-socialnega sveta.

Čas za razmislek

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik konfederacije Janez Posedi, bi s tem omogočili šestmesečno obdobje, v katerem bi se v miru, z vsemi relevantnimi socialnimi skupinami dogovorili, "kako naj zgleda naša družba potem, ko nas je doletela kriza".

O naboru aktivnosti, ki bi imele negativne posledice za javne finance in jih v teh šestih mesecih ne bi izvedli, bi se morali po njegovem dogovoriti socialni partnerji. Posedi pa predvideva, da je možno dogovor doseči na eni seji Ekonomsko-socialnega sveta.

Z zakonom bi omejili interventne ukrepe

Zatem pa je na politiki oziroma oblasti, da to izpelje. Kot ocenjuje Posedi, bi na podlagi dogovora socialnih partnerjev morali sprejeti nekakšen zakon o interventnih ukrepih, ki bi veljal šest mesecev in s katerim bi preprečili vse, kar bi bilo škodljivega za javne finance.

Na novinarsko vprašanje, ali bi ukrepi iz predlaganega interventnega zakona – dvig funkcionarskih plač, uskladitev pokojnin, socialnih transferjev, napredovanja javnih uslužbencev – imeli negativne posledice za javne finance, je Posedi pritrdil: "Mislim, da ni nikogar v tej državi, ki bi drugače mislil". Kot je pojasnil, ga je pri aktualnem predlogu interventnega zakona motilo, "da se ni opravilo razgovora s predstavniki upokojencev, brezposelnih, prejemnikov socialnih transferjev".

Sicer pa so se po Posedijevih besedah v Pergamu odločili za danes predstavljeno pobudo, da njihovi člani in članice ne bi bili v predvolilnem in povolilnem času predmet političnih igric.

'Trenutni način varčevanja ni sprejemljiv!'

Kriza se je očitno podaljšala, treba bo najti drug temelj in za to je potreben konsenz, poudarja predsednik Pergama. Način, kot je bil doslej, z varčevalnimi ukrepi in z zelo različnim ter v nekem delu tudi nepravičnim poseganjem v pravice posameznih skupin, namreč dolgoročno ni sprejemljiv, opozarja.

Dodaja, da je nemogoče sprejemati ukrepe, "kot se kdo spomni", ampak se je treba o njih dogovoriti in zanje najti soglasje. Predlogov je veliko, a veliko je tudi takih, ki se med seboj izključujejo, in treba je najti skupno pot, poudarja.

"Mi se moramo dogovoriti, ali potrebujemo strukturne reforme v smislu, kakšen delež namenjamo komu, kolikšen delež za upokojence, kolikšen za socialne transferje, za javni sektor, razvoj gospodarstva ..." pravi Posedi in poudarja, da je treba dogovor o spremembi teh razmerij doseči skupaj.

Sicer pa je Posedi danes zanikal, da bi potekali kakšni pogovori, dogovori ali usklajevanja s SDS. Se je pa Pergam sestal s predsednikom vlade, ki opravlja tekoče posle, Borutom Pahorjem, predsednikom republike Danilom Türkom in tudi predsedniki več parlamentarnih strank.

Na predsedstvu konfederacije so se namreč dogovorili, da bodo svoj program predstavili vsem relevantnim političnim strankam, gospodarstvu in tudi ostalim družbenim skupinam. In v tem okviru imajo s SDS za petek dogovorjen sestanek.

Štrukelj: politika je prevladala nad interesi javnih uslužbencev

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, ki jo vodi Janez Posedi, po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja "predlaga šestmesečno zamrznitev vsega, torej tudi napredovanj, ki so bila iz predloga Zares izvzeta" in dodaja, da se torej tudi Posedi zavzema za bolj globoko zajemanje v prihodke javnih uslužbencev, kot jih je predlagal Zares.

"Torej je zakon zavrnil, ker je bil premehak do javnih uslužbencev? To težko razumem," pravi Štrukelj. Na argument Posedija, da je interventni zakon zavrnil, ker ni bil usklajen tudi z drugimi socialnimi partnerji, denimo upokojenci, pa je dejal, da je to tako, kot bi nekdo zažgal hišo, nato pa svaril, da je igrati se z ognjem nevarno. "Kaže, da je politika na tej točki postala dominantna, oziroma so interesi tistih, ki so zavrnili predlagani interventni zakon in sedaj predlagajo nove ukrepe, postavljeni pred interese javnih uslužbencev," pravi Štrukelj.

Štrukelj je poudaril tudi, da se s Posedijem na to temo nista slišala, se bodo pa predstavniki Štrukljeve konfederacije udeležili seje Ekonomsko-socialnega sveta, če bo ta sklicana. Vendar Štrukelj opozarja, da na vse predloge njihovi sindikati ne bodo pristali. Če so bili pripravljeni pristati na zamrznitev plač, ne bodo pa pristali na njihovo nižanje. Slednje namreč ni sprejemljivo, dokler ne bo denimo politika najprej obdavčila kapitalske dobičke, se umaknila iz Afganistana in skratka skušala denar dobiti pri drugih virih. "Do takrat politika nima moralne pravice nižati plač javnim uslužbencem," je jasen Štrukelj.