Peko po 110 letih obstoja na robu propada

Tržiški Peko je letos praznoval 110 let delovanja in kaže, da bo prav to leto zanj usodno, če država ne bo hitro našla ustrezne rešitve.

Vse več tovarn sameva

Pred leti je bil Tržič uspešno industrijsko središče, danes pa ogromne proizvodne površine nekdanjih velikih tovarn bolj ali manj samevajo. Leta 2004 se je ob prevzemu Svilanita iz Tržiča preselila Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Tako je Tržič izgubil 130 delovnih mest in dobil 40.000 kvadratnih metrov praznih tovarniških hal.

Zaradi stalnega krčenja proizvodnje v Peku je praznih tudi za najmanj 13.000 kvadratnih metrov Pekove proizvodne in poslovne stavbe. V najboljših časih je namreč Peko zaposloval 5000 ljudi, danes ima v Tržiču še okrog 300 zaposlenih, kruh pa zagotavlja tudi stotim zaposlenim v trgovski mreži in 400 zaposlenim v hčerinskih podjetjih v tujini.

Propad čevljarske obrti?

Propad Peka bi zamajal tudi podobo Tržiča kot kraja z bogato čevljarsko tradicijo, ki vsako leto gosti Šuštarsko nedeljo. Tradicijo bi bili tako primorani vzdrževati manjši podjetniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prodajo in distribucijo obutve ter večinoma izhajajo prav iz Peka.

Med njimi je na primer uspešno družinsko podjetje Migi, ki proizvaja tudi ortopedsko obutev, lani pa je zaposlilo pet novih sodelavcev, tako da je bilo konec leta v podjetju 13 zaposlenih. Takšna podjetja bi lahko nudila zaposlitev tudi za katerega izmed presežnih delavcev Peka, če se ta znajde v stečaju ali prestrukturiranju.

Propad bi bil socialna bomba

Kljub temu bi popolna zaustavitev proizvodnje v Peku, ki je največje tržiško podjetje, pomenila pravo socialno bombo. Delavci Peka, katerih povprečna starost je okrog 50 let, so namreč le težko zaposljivi. Kar tretjina delavcev jih je tudi povsem brez izobrazbe oziroma jih ima končano le osnovno šolo.

Čeprav imajo številni Pekovi delavci dolga leta izkušenj, bodo delo v svoji branži le težko našli, saj med večjimi obutvenimi podjetji v regiji deluje le še Alpina. Že leta 2004 je namreč propadel še en velikan gorenjske čevljarske industrije – kranjska Planika, kjer je delo izgubilo okrog 700 ljudi, pozneje pa se je iz stečajnega postopka izvilo Planikino zdravo jedro v Turnišču. Tamkajšnji proizvodni obrat je kupilo nemško podjetje Meindl in obdržalo 250 zaposlenih.

O podobni rešitvi razmišljajo tudi državni lastniki Peka, kjer je sicer velika težava še v zastareli proizvodnji in drugi opremi.
Edino večjo investicijo v zadnjem času je Peko izvedel lansko jesen, ko je pol milijona evrov vložil v nov stroj za hčerinsko podjetje PGP, ki se ukvarja z izdelavo podplatov in je pri poslovanju uspešno. Omenjena družba z okrog 80 zaposlenimi bi se tako morda lahko ohranila kot zdravo jedro Peka.

Kakšne so možnosti?

Ena izmed možnosti reševanja je vnovična dokapitalizacija, pri čemer pa mora biti država pazljiva, da ne bi kršila evropske zakonodaje. Že za dokapitalizacijo iz konca leta 2011 bi, da ne bi veljala za nedovoljeno državno pomoč, potrebovali strateškega partnerja. Kot možnost se kaže tudi konverzija bančnih terjatev v lastniške deleže.

Peko, katerega začetki segajo v leto 1903, je sicer v svoji 110-letni zgodovini prestal že različne težke razmere, preživel je kar nekaj držav, sistemov in lastnikov ter predstavlja eno izmed maloštevilnih blagovnih znamk nekdanje Jugoslavije, ki se je obdržala. V času svojega obstoja je bil že večkrat primoran znižati število zaposlenih in okrniti proizvodnjo.