Slovenija

Papež o pasteh globalizacije

Ljubljana/Vatikan, 06. 01. 2007 11.22 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ob krščanskem prazniku svetih treh kraljev je papež vernike pozval k udejanjenju novega humanizma.

Verniki se spominjajo treh mož, ki so z Vzhoda priromali v Betlehem, da bi se poklonili novorojenemu Jezusu. V stolni cerkvi sv. Nikolaja je slovesno mašo na praznik in ob štirinajsti obletnici škofovskega posvečenja daroval ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. Papež ga je v škofa posvetil prav 6. januarja leta 1993.

Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik svetih treh kraljev
Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik svetih treh kraljev FOTO: Jani Dolinšek

Kot so pojasnili na uradu Slovenske škofovske konference, je bil praznik Gospodovega razglašenja ali epifanija uveden na začetku četrtega stoletja, najprej na Vzhodu, nato pa še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega oziroma z Vzhoda.

Papež pozval k prenovljenemu humanizmu

Voditelji vseh verstev si morajo prizadevati, da se v času, ko se človeštvo spopada z izzivi globalizacije, ne bi pozabilo na duhovne in kulturne vidike življenja, je med pridigo v baziliki svetega Petra v Rimu ob prazniku svetih treh kraljev dejal Papež Benedikt XVI. Po njegovem mnenju se je pojavila potreba po izoblikovanju novega političnega, ekonomskega pa tudi ter predvsem duhovnega in kulturnega reda oziroma, kot pravi papež, prenovljenega humanizma.

V sodobnem svetu politiki, znanstveniki in raziskovalci sicer resda igrajo pomembno vlogo, vendar pa je "treba danes, bolj kot kdajkoli prej, (v ta krog) vključiti tudi voditelje velikih nekrščanskih" kot tudi krščanskih verstev, je še pozval papež.
Po papeževih besedah se globalizacija v zadnjih desetletjih mora soočati z "izzivi", saj "središče ni več Evropa niti to, kar označujemo z (izrazom) Zahod ali sever sveta", meni Benedikt XVI. "Na začetku tretjega tisočletja smo se znašli ravno sredi obdobja človeške zgodovine, ki že dlje časa nosi ime 'globalizacija'," je dejal poglavar rimskokatoliške cerkve.

Papež naj bi se s tem sporočilom oprl na svojega predhodnika Janeza Pavla II., ki je pogosto izražal skrb, da se razvoj vse sodobnejšega sveta odvija na račun duhovne dimenzije človeštva. Na trgu pred baziliko se je danes zbralo na tisoče vernikov, ki jih je papež opoldne blagoslovil. Praznik svetih treh kraljev je sicer tudi čas, ko Italijani obdarijo svoje otroke.

Izročilo že v evangelijih
Kot je za petkov Dnevnik zapisal Vinko Ošlak, je napis kolednikov na vrata slovenskih domov privzet iz nemških verzalk C, M, B (Chaspar, Michael, Baltasar), v resnici pa prihaja iz latinskega voščila "Christus Mansionem Benedicat" (Naj Kristus blagoslovi to hišo).


Obisk modrih opisuje Matejev evangelij, ki sicer ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar - zlato, kadilo in miro - in od tod sklep, da so bili darovalci trije. Po številu darov se je tako na Zahodu ustalilo izročilo o svetih treh kraljih, imenovanih Gašper (Kaspar), Miha (Melhior) in Boltežar (Baltazar).

Po izročilu naj bi bil Gašper mladenič, Boltežar mož, najstarejši in sivolas pa naj bi bil Miha. Simbolično naj bi sveti trije kralji predstavljali tri človekove starostne dobe. Že v prvi Cerkvi pa so veljali za predstavnike poganskih narodov.

Večer pred praznikom svetih treh kraljev je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa pred novim letom). V Sloveniji tega dne navadno vse prostore hiše pokropijo z blagoslovljeno vodo in v njih kadijo s kadilom. Ponekod pa na vhodna vrata napišejo začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta, letos torej 20 + G + M + B + 07.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.