Pahor brez Janševe podpore?

Če bo slovenska vlada podpisala arbitražni sporazum s Hrvaško in ga predložila v potrditev slovenskemu parlamentu, bomo glasovali proti, če bo sporazum takšen, kot se zdaj najavlja, je danes v Bruslju povedal vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. Ob tem je menil, da je referendum o arbitražnem sporazumu "skoraj neizbežen".

O možnosti interpelacije v primeru podpisa arbitražnega sporazuma je Janša dejal, da so tudi te opcije odprte, a da bodo verjetno počakali, da se "celotna zadeva razplete".

O referendumu o arbitražnem sporazumu pa je menil, da je "skoraj neizbežen" in da ga pravzaprav najavlja sama vlada. "V vsakem primeru bo do referenduma prišlo in mislim, da je bolje, da pride do referenduma o arbitražnem sporazumu kot pozneje do referenduma o vstopu Hrvaške v EU, kar bi bil potem dejansko poraz za obe strani," je dejal.

Janša je povedal, da je danes na vrhu največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), govoril s hrvaško premierko Jadranko Kosor, a da mu ta ni povedala nič takšnega, česar ne bi že prej v izjavi za javnost.

Sabor bo verjetno prihodnji teden obravnaval arbitražni sporazum in če bo Kosorjeva tam dobila zeleno luč za podpis, ga bo verjetno prihodnjo sredo tudi podpisala, je še povedal Janša, ki ocenjuje, da bo hrvaški sabor ta sporazum podprl, češ da bi bil izjemno nespameten, če ga ne bi.

Ob tem je opozoril, da se lahko zelo zaplete tudi na slovenski vladni strani, če bo hrvaška dejansko sprejela interpretativno izjavo, ki jo danes najavljajo in naj bi pomenila most do dvotretjinske večine v hrvaškem saboru.

S to izjavo naj bi namreč Hrvaška po njegovih besedah izključila vsako možnost, da je formulacijo v členu 3b, ki govori o stiku Slovenije z mednarodnimi vodami, možno razlagati na način, da je to stik slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami, ker pravijo, da bi šlo to potem po hrvaškem morju, kar po Janševih besedah seveda ni res, ker "je to pač slovensko morje".

"Skratka, taka izjava lahko povzroči to, da tudi vladna koalicija na naši strani najbrž ne bi glasovala za tak sporazum," je poudaril Janša.

Na vprašanje, ali je danes doživel kakšne pritiske iz EU zaradi nasprotovanja arbitražnemu sporazumu, ki bi ga na primer švedsko predsedstvo EU in Evropska komisija želela čim prej, je Janša odgovoril: "Nikakršne." Pojasnil je, da je danes srečal vse ključne ljudi iz EU in da nihče ni niti z besedo omenil Hrvaške.

'Slovenija dela uslugo Hrvaški in ne obratno'

''Slovenija dela uslugo Hrvaški in ne obratno,'' pa je danes v Bruslju dejal predsednik SDS Janez Janša in dodal, da bi bilo ''naravnost smešno'', da bi tisti, ki dela uslugo, še dodatno plačal. ''Menim, da česa takšnega ni bilo v dogovorih med obema premierjema,'' je glede morebitne zamenjave potrditve arbitražnega sporazuma v zameno za povrnitev dolgov nekdanje Ljubljanske banke.

Žbogar zadovoljen

Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar je danes v Bruslju povedal, da upa na vsa potrebna soglasja za podpis arbitražnega sporazuma na hrvaški strani in da bo ta podpisan čim prej. "Nas zelo veseli, da je Hrvaška začela z notranjimi postopki za podpis arbitražnega sporazuma. Kot veste, je Slovenija te notranje postopke že opravila," je dejal.

"Obisk predsednika vlade v Zagrebu je bil uspešen in posledice gledamo danes," je še dejal Žbogar.

O enostranski izjavi, ki jo je napovedala in danes tudi javno predstavila hrvaška stran, pa je dejal, da je bilo v pogajanjih o sporazumu veliko stvari odprtih in problematiziranih in da je eno od teh vprašanje o točki 3b.

"Zelo smo zadovoljni, da je to ostalo nespremenjeno, da je določilo oziroma navodilo arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem, ostalo nespremenjeno, kot je bilo v predlogu (evropskega komisarja za širitev Ollija) Rehna," je poudaril.

Druga zadeva, o kateri je bilo po njegovih besedah veliko govora, je bil interes Hrvaške za skupno izjavo oziroma za s tem povezano interpretativno izjavo švedskega predsedstva EU. "Mi smo temu nasprotovali in do tega ne bo prišlo," je poudaril.

Na ministrstvu za zunanje zadeve so pred tem sicer za 24ur.com povedali, da "ni v navadi, da bi zunanje ministrstvo ene države komentiralo notranjepolitično dogajanje v drugi državi".

'Hrvaška reakcija je bila pričakovana'

Na potezo hrvaške vlade, ki ni podprla arbitražnega sporazuma, se je že pred tem odzval prvak stranke SNS Zmago Jelinčič, ki je dejal, da je bila hrvaška reakcija pričakovana. "Hrvatje namreč sodijo, da je v tem sporazumu bistveno premalo dobrega za njih. Oni poskušajo na evropskem nivoju, ob pomoči švedskega predsestva, izničiti vse tiste točke, ki bi lahko le namigovale na kakšno dobro rešitev za Slovenijo," je za 24ur.com povedal Jelinčič, ki je trenutno na službeni poti v švedskem Stockholmu.

Pravi, da so Hrvate dobili na svojo stran, ti pa jim pomagajo na vseh nivojih. "Hrvatje se zato počutijo močne in izsiljujejo. Najslabše pa je to, da se Pahor pusti izsiljevati, namesto da bi Hrvate postavil pred končno dejstvo: hvala lepa, vas ne potrebujemo. O tem sporazumu oz. o mejnem vprašanju bomo lahko govorili tudi čez deset let. Tudi ni pomembno, ali Hrvaška še pred tem vstopi v EU, kajti le v Sloveniji so ljudje prepričani, da z vstopom v EU meje padajo. Meje ne padajo, ampak so bistveno bolj trdne, kot so bile prej," je dodal.

Kaj bi morala narediti Slovenija?

Hrvaški mediji poročajo, da se njihova predsednica vlade Jadranka Kosor boji vnovične slovenske blokade.  Jelinčič meni, da "si Pahor ne upa več blokirati, zato ker mu Amerika tega ne dovoli. Edina rešitev je to, na čemer delam jaz. Politični odbor skupščine zahodnoevropske unije je sprejel kot svojo nalogo, da se pripravi mirovna konferenca o nekdanji Jugoslaviji, v okviru katere bomo na mednarodnem prizorišču razpravljali tudi o mejnih vprašanjih in seveda s tem tudi o delitvi morja," je razložil.

SLS: Maske so dokončno padle

Na včerajšnje dogodke v Zagrebu so se odzvali tudi v stranki SLS. "Hrvaška vlada verjame, opozicija pa hoče dodatna strokovna zagotovila, da Slovenija prek predlaganega arbitražnega sporazuma ne more dobiti teritorialnega stika z odprtim morjem. Z drugimi besedami, Hrvaška hoče imeti trdna zagotovila, da bo Slovenija prek arbitražnega sporazuma izgubila gospodarsko in politično strateško pomemben teritorialni stik z odprtim morjem, da torej ne bo nič več pomorska država in polnem pomenu te besede, ker je Slovenija bila in zaenkrat še je,“ so sporočili.

Znova so opozorili tudi, da Pahor zavaja slovensko javnost. "SLS opozarja, da je hrvaško stališče jasno – predlog arbitražnega sporazuma bo Hrvaška podpisala le ob trdnem zagotovilu, da Slovenija ne bo ohranila teritorialnega stika z odprtim morjem. In vsakršna zaslepljenost ali sprenevedanje slovenske vladajoče politike, da ni tako, ni nikakor opravičljiva,“ so zapisali. Pričakujejo, da bo "vsaj sedaj slovenska vlada prekinila s prizadevanji za podpis takega arbitražnega sporazuma, ki je nedvomno zelo škodljiv za Slovenijo“.

SLS sprašuje vlado

Ob izpostavljanju mednarodnega prava kot edinega kriterija pri določanju meje SLS sprašuje vlado, "zakaj Hrvaški ne predloži število hrvaških kršitev mednarodnega prava, od poosamosvojitvene nezakonite zasedbe delov dokazano slovenskega ozemlja in morja do katastrskih občin Kaštel in Savudrija, ki sta bili v nasprotju z Londonskim memorandumom, torej nezakonito in mednarodno pravno nično odvzeti občini Piran in priključeni občini Buje".

"Ali pa mednarodno pravo velja le takrat, kadar je to v korist Hrvaške – kar je ob dejstvu, da ima naša soseda očitno dva predsednika vlade, mi pa nobenega, tudi možno," so kritični v ljudski stranki.