Ovadba zoper novinarje

Vlagatelji menijo, da sta avtorja obeh peticij skupaj s podpisniki blatila Slovenijo v tujini. Kot je na novinarski konferenci povedal eden od vlagateljev Marjan Cerar, ovadbi temeljita na dveh členih kazenskega zakonika. Prvi je 170. člen, ki kot kaznivo dejanje opredeljuje dejanje, "ko nekdo o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično." Drugi pa je 174. člen, ki prepoveduje sramotitev države Slovenije.

Novinarji blatili Slovenijo?

Po njegovih besedah so vlagatelji ovadb prepričani, da sta njihova avtorja in podpisnika s svojimi neresničnimi izjavami blatila državo Slovenijo v tujini in škodila njenemu dobremu imenu. To so vlagatelji zapisali tudi v izjave, ki so jih predložili ovadbam. V njih so še zapisali, da so trditve o medijski cenzuri v Sloveniji v obeh peticijah popolnoma neresnične.

Ovadbi po navedbah Cerarja temeljita tudi na treh študijah, ki so jo na temo pritiskov na medije naredile nekatere znanstvene in civilno-družbene ustanove. Prva je študija z naslovom Raziskava medijske svobode in avtonomnosti medijskega prostora v letu 2007, ki jo je naredila Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Druga je raziskava z naslovom Stanje medijskega pluralizma v Sloveniji, ki jo je pripravil Inštitut za razvojne in strateške analize v Ljubljani. Tretja pa raziskava Mirovnega inštituta, ki je proučila delovanje RTV Slovenija po sprejetju novega zakona o RTV Slovenija.

Z vložitvijo ovadb se je po besedah Cerarja naloga vlagateljev končala, zato je vse kar se bo dogajalo v nadaljevanju odvisno od državnega tožilstva. Ta lahko ovadbi zavrže ali pa postopek nadaljuje. Cerar, ki verjame v pravno državo, upa, da bo tožilec postopek nadaljeval.

Prva ovadba se sicer nanaša na peticijo proti cenzuri in pritiskom na novinarje, ki sta jo septembra lani napisala novinar Večera Blaž Zgaga in novinar RTV Slovenija Matej Šurc, podpisalo pa jo je 571 podpisnikov. Druga ovadba se nanaša na odprto pismo z naslovom Odprto pismo ob začetku predsedovanja Slovenije EU, ki sta ga konec lanskega leta prav tako napisala Šurc in Zgaga. To pismo sta poslala na okoli 300 naslovov v tujini.

Kazenski zakonik sicer za dejanja, ki jih avtorjema in podpisnikom obeh peticij očitajo vlagatelji, poleg denarnih kazni predvideva tudi zapor do dveh let.