Otroška srčna kirurgija: sistem varnejši, a manjša tveganja še vedno obstajajo

Člani zdravstvenega sveta so danes na podlagi poročila o izvajanju programa otroške srčne kirurgije v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana v lanskem in letošnjem letu ugotovili, da se je program v primerjavi s preteklostjo izboljšal, a še vedno obstajajo odstopanja in s tem možnosti za izboljšave.

Komisija pod vodstvom Andreja Robide je v poročilu ugotovila, da so se izidi smrtnosti v programu otroške srčne kirurgije letos in v preteklem letu glede na leto 2012, ki je bilo v središču prejšnje presoje mednarodne komisije, bistveno izboljšali in so primerljivi z mednarodnimi rezultati v dobrih centrih.

Po ugotovitvah komisije se je izboljšala tudi organizacija, saj sedaj v Slovenijo prihajajo štirje kirurgi, otroke z določenimi zapletenimi srčnimi napakami pa napotujejo na operacije v tujino.

Zato je čakanje na kirurga krajše, kar je varnejše kot prej in manj obremenilno za otroke, starše in zdravstvene time, je ugotovila komisija pod vodstvom Robide.

Sistem varnejši, a manjša tveganja še vedno obstajajo

Sistem je sedaj po njihovih ugotovitvah varnejši, vendar še vedno obstajajo manjša tveganja. Če bo uspel dogovor, da bo lahko tuji kirurg v UKC Ljubljana prišel v 24 urah, se bo tveganje še zmanjšalo. Sistem pa bo postal optimalen, če se bodo v prihodnje uresničile napovedi glede postavitve mednarodno primerljivega centra.

Poročilo kaže, da so v UKC program otroške srčne kirurgije izboljšali na sprejemljivo raven v skoraj vseh delih, ki jih je mednarodna komisija označila za nesprejemljive.

Kot slabe pa še vedno označujejo odnose in profesionalno obnašanje znotraj sodelujočih v programu. Odnosi so se po ugotovitvah komisije sicer izboljšali, a še vedno ni protokolov in zapisanih obvez vsakega tima pri skupni obravnavi otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Prav tako ni pravilnika o profesionalnem obnašanju, ki naj bi vseboval tudi sankcije.

Slabo stanje je tudi pri razpoložljivosti notranjega programa pediatrične zunajtelesne življenjske podpore.

Čeprav je UKC uspešno prestal akreditacijsko presojo kakovosti, pa bi bilo po mnenju nadzorne komisije smiselno v prihodnje razmisliti o presojah posameznih specialnosti in dejavnosti. Le tako bi se lahko namreč osredotočili na specifične standarde za vsako specialnost, kar pripomore k boljšim izidom zdravljenja in večji varnosti bolnikov, so zapisali v poročilu. Poleg tega so se z vodstvom UKC dogovorili, da bodo program otroške srčne kirurgije ponovno presojali čez pol leta.

Predsednik zdravstvenega sveta Franc Strle je poudaril, da je stanje v programu boljše, a daleč od tega, da bi bili navdušeni. Ob tem pa priznava, da ne morejo pričakovati, da bi lahko program popolnoma uredili v 14 dneh.

Strokovni direktor ginekološke klinike UKC Ljubljana Adolf Lukanovič pa meni, da je reševanje težav z otroško srčno kirurgijo v UKC neiskreno in netransparentno. Opozoril je, da je bil še pred prihodom izraelskega kirurga Davida Mishalyja v Sloveniji dober kirurg iz Slovaške Vladimir Sojak, ki pa so mu ponudili "bedne razmere", zaradi česar je odšel. Nato so v iskanju novega kirurga k sodelovanju povabili odličnega srbskega kirurga Igorja Šehića, a so postopki za pridobitev licence pri nas trajali tako dolgo, da je sodelovanje padlo v vodo.

Strokovni direktor nevrološke klinike UKC David B. Vodišek pa je opozoril, da bo o prihodnosti programa moral odločati strokovni direktor, ki ga pa sedaj s polnimi pooblastili v UKC ni. Tako pričakuje, da se bo novi strokovni direktor te problematike lotil prioritetno.