Inštitut 8. marec: Oblast je nad nas poslala inšpektorat

Kot so zapisali v pozivu za pojasnila, je Inšpektorat RS za notranje zadeve v zadnjem obdobju zoper Inštitut 8. marec prejel več anonimnih prijav v zvezi z domnevnimi kršitvami volilne zakonodaje. Kot so še zapisali, so prejeli tudi novinarska vprašanja v zvezi z aktivnostmi, ki jih izvajajo v času volilne kampanje. Pozvali so jih, da se opredelijo do tega, ali izvajajo volilno kampanjo in kdo je oseba, odgovorna za izvedbo kampanje. 

V 8. marcu so v odzivu zapisali, da je oblast nad Inštitut 8. marec poslala inšpektorat: "Žal se je zgodilo vse, kar smo v Inštitutu 8. marec javno napovedali pred dvema dnevoma, da oblast ne bo izbirala sredstev za diskreditacijo. Sprva so se poslužili diskreditacij in lagali o vsebini zakona proti škodljivim ukrepom oblasti ter ljudi strašili, da jim bomo jemali pomoči in dodatke. Oblast podcenjuje ljudi, misli, da se z njimi da manipulirati, a jim ne bo uspelo, kar dokazuje na tisoče podpisov pod zakonom. Vsak si lahko vsako od sprememb na lastne oči ogleda in se prepriča, da zakon zgolj zmanjšuje vpliv politike na šolstvo, pravosodje in Policijo ter vrača enakopravnost in pravno državo. Zdaj pa prek 'anonimk' nad nas, ne da bi za to obstajala kakršna koli zakonska osnova, pošiljajo še inšpektorat pod okriljem Ministrstva za javno upravo. Osebne diskreditacije, medijski napadi in napadi s strani institucij so avtoritarni prijemi oblasti, ki hoče zastraševati, utišati."

Kot dodajajo, "je oblasti jasno, da je kampanja, s katero predlagajo zakon z overjenimi podpisi državljanov in državljank ter glas o njem širimo med ljudmi, naša temeljna zakonska in ustavna pravica. Vsako odrekanje te pravice je nedemokratično, preprečevanje udejanjanja naše pravice pa bi bilo kaznivo." 

 Kot so dodali, jim je poslanka SDS Alenka Jeraj  "pred dnevi celo zabrusila, da če želimo spreminjati zakone, naj ustanovimo stranko. Ta izjava kaže vse, kar je narobe s politiko trenutne oblasti. O zakonih in o tem, kako naj se razvija naša družba, lahko odločajo samo stranke, ljudje naj pa bomo preprosto tiho. To je strankokracija, ki je v nasprotju z demokratičnimi temelji naše ustave. V nasprotju z ustavnimi določbami oblasti ljudstva (3. člen), pravice sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in pravice do predlaganja zakonov. Demokratična politika mora delati z ljudmi in za ljudi." 

Kaj jim v anonimkah očitajo, ne vedo:" Vemo pa, da v njih ne more biti ničesar relevantnega, saj zgolj udejanjamo svojo ustavno pravico. Na dopis bomo odgovorili v roku, ki nam je bil postavljen."

Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ob tem poudarja: "V Inštitutu 8. marec se v teh časih oklepamo skupnosti. Čudovite, pogumne in solidarne skupnosti, ki se je vzpostavila ob referendumu za čisto pitno vodo. Skupnosti, ki se je vzpostavila ob kampanji Gremo volit. Skupnosti, ki daje podpise podpore za zakon proti škodljivim ukrepom oblasti. V skupnosti je upanje. Ta ustvarja pozitivne spremembe. In ne danes ne jutri in ne na volitvah ne bomo pustili, da nam jemljejo glas. Saj je glas osnova demokracije." 

Spomnimo: 8. marec z zakonom proti  ukrepom oblasti in pozivi na volitve

V Inštitutu 8. marec pozivajo k oddaji podpisa v podporo predlogu zakona proti škodljivim ukrepom oblasti, ki so ga pripravili sami. Prepričani so, da bodo s predlogom zakona, ki so ga v Inštitutu 8. marec pripravili v zadnjih mesecih, "z enim zamahom odpravili številne škodljive zakonske spremembe, sprejete v tem mandatu parlamenta".

 Kot so zapisali, želijo z zakonom v svete šol in vrtcev vrniti moč predstavnikov zaposlenih in zmanjšati vpliv politike na šole, imenovanje ravnateljev ter vzgojo in izobraževanje otrok. Naravovarstvenim organizacijam želijo vrniti status. Ministru za kulturo pa želijo vzeti možnost samovoljnega odločanja o dodeljevanju javnih sredstev in vrniti moč strokovnim komisijam.

Preprečiti želijo politično zamenjavo 126 vodilnih zaposlenih v Policiji, onemogočiti ministru za notranje zadeve, da se vmešava v ravnanje Policije v predkazenskem postopku in vrniti samostojnost državnih tožilcev. Ministrstvu za notranje zadeve bi onemogočili neposredni dostop do podatkov, ki se nanašajo na delo Policije, vrniti želijo popolno avtonomijo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in ponovno vzpostaviti regulacijo orožja. Onemogočiti želijo privilegije političnih funkcionarjev pri kaznivih dejanjih grožnje in prisile.

Odpraviti želijo "lobistični Uber zakon", ki po njihovi oceni še zmanjšuje pravice delavcev in povečuje možnost izkoriščanja taksistov. Vrniti želijo pomen arhitekturni stroki pri vodenju projektov. V proračun želijo vrniti 2,6 milijona evrov, ki so bili izgubljeni zaradi davčnih daril za poslovna darila, poslovna kosila in zabave. Prav tako želijo odpraviti pogoj 5000 evrov na računu za tuje študente.

Kot so napovedali, bodo v času zbiranja podpisov v okviru gibanja Gremo volit med vikendi potovali po različnih krajih in organizirali lokalne akcije. "Po celi Sloveniji bomo delali akcije in delili letake."

V koaliciji ocenjujejo, da gre za volilno kampanjo 

V koalicijski strankah SDS, NSi in Konkretno ocenjujejo, da ni potrebe po odpravi vladnih ukrepov, saj da ti niso bili škodljivi. Menijo, da Inštitut 8. marec z zbiranjem podpisov pod predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike vodi volilno kampanjo. Ljudi pozivajo, da se "norostim", kot jih predlaga inštitut, uprejo. 

Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB pa predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike, kot ga predlaga Inštitut 8. marec, podpirajo. 

Rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo predlogu zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike, kot ga predlaga Inštitut 8. marec, je že začel teči. Za pomoč pri zbiranju podpisov so se povezali tudi s številnimi civilnodružbenimi organizacijami. Podpise so oddali tudi iz strank KUL.