Rop sefov SKB banke, do katerega je prišlo v noči s ponedeljka na torek, se je zgodil na dislocirani enoti banke, kjer so samo sefi, je pojasnila predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek, zato poslovanje banke ni moteno. Kot je poudarila, bodo poravnali vso škodo, ki jo bodo oškodovanci dokazali. Vsebina sefov je namreč v celoti zavarovana.
V omenjeni dislocirani enoti je 4900 sefov, je dejala Selškova. Roparji so vlomili oz. poskusili vlomiti v 420 sefov. Po njenih besedah še ni ocene, kolikšna je povzročena škoda.
Selškova poziva vse oškodovance, naj čim bolj podrobno popišejo vso vsebino, ki so jo hranili v sefih, in popis čim prej oddajo. Vsaka stranka bo povabljena na pogovor, na katerem bosta navzoči tudi banka in policija. Za stranke, ki ne bodo želele, da je navzoč tudi predstavnik policije, bodo iskali individualno rešitev.
Varnostni sistem je deloval v skladu s standardi, tudi požarnimi, je dejala Selškova. Vendar je zdaj tudi varnostni sistem predmet preiskave. Selškova do današnje novinarske konference še ni bila seznanjena s peticijo, ki so jo pripravili uporabniki in najemniki sefov. V njej ugotavljajo, da je bilo dosedanje varovanje sefov neprimerno.
Za varovanje sefov na omenjeni dislocirani enoti skrbi družba PCA, ki za banko opravlja te storitve od vsega začetka. Direktorica sektorja Splošni posli Vojka Loparnik Klešnik je poudarila, da je bilo varovanje v skladu s standardi in priporočili.
Selškova je glede morebitnega odstopa dejala, da v banki dela odgovorno. V tem trenutku lahko po zagotovilu sodelavcev, ki so odgovorni za to, da je bilo varovanje ustrezno, zagotovi, da so zadeve potekale v redu. Če bo preiskava ugotovila, da temu ni bilo tako, bo treba ukrepati, je dejala. Če bodo lastniki ugotovili, da jo je treba zamenjati, se bo to tudi zgodilo. Vendar meni, da je trenutno veliko problemov in je treba najprej razrešiti te.
Se bo banka sklicevala na višjo silo?
Vračilo odškodnine je odvisno tudi od pogojev v pogodbi za najem sefa. Nekateri izmed komitentov imajo v 9. členu pogodbe za najem sefa pri SKB banki, ki je v skoraj stoodstotni lasti francoske bančne skupine Societe Generale, zapisano: "Najemodajalec je odgovoren za nastalo škodo v primeru ropa, tatvine, poplave ali požara, ki bi nastala zaradi opustitve varnostnih ukrepov. Ni pa odgovoren za škodo ob dogodkih, na katere nima vpliva in za primere višje sile. Najemodajalec povrne nastalo škodo, ki jo stranka dokaže."
Policisti sprožili mednarodno preiskavo
Ljubljanski kriminalisti sicer intenzivno nadaljujejo preiskavo. Doslej so med drugim ugotovili, da je banko oropalo več neznanih oboroženih moških, najmanj trije, ki so po dejanju pobegnili z dvema voziloma. Kaj so dejansko odnesli, za zdaj še ni znano. Najverjetneje gre za gotovino, zlatnino in druge dragocenosti, ki jih običajno shranjujejo občani. Vodja sektorja kriminalistične policije na PU Ljubljana Drago Menegalija je povedal, da so storilci nekatere sefe odpirali naključno, v določeni meri pa selektivno.
Iz ljubljanske policijske uprave so še sporočili, da so se storilci po izvršenem ropu s kraja odpeljali z osebnim vozilom znamke kia sephia, črne barve ter dostavnim vozilom znamke fiat fiorino, bele barve. Vozilo kia sephia so policisti odkrili pod nadvozom avtoceste na Dolenjski cesti, medtem ko so fiata našli zažganega v kamnolomu pri naselju Orle. Še vedno ni znano, ali sta bili vozili ukradeni.
Policisti so v preiskavi, v kateri sodeluje več kot 50 policistov in kriminalistov, pridobili več posnetkov z različnih videonadzornih sistemov, ki jih še preučujejo. Poleg tega so o ropu obvestili vse policijske enote v Sloveniji, Interpol in Evropol, navezali pa so tudi stike z varnostnimi organi nekaterih sosednjih držav
Na dokončnem seznamu 420 sefov
Če ste med najemniki sefa, v katerega so neznani storilci poskusili vlomiti (kar pa pomeni, da ni nujno, da je bila vsebina tudi v celoti izpraznjena), si lahko dokončni seznam številk vlomljenih sefov preberete na spletni strani banke.
Pred poslopjem enote SKB banke so se že včeraj zbrali ogorčeni komitenti, ki zahtevajo temeljito preiskavo in pojasnila s strani banke, kako se je rop sploh lahko zgodil. Kot je v torek, dan po spektakularnem ropu, povedala predstavnica za stike z javnostjo na SKB banki Jelka Novak Katona, je vsebina sefov zavarovana pri Zavarovalnici Generali in Zavarovalnici Zürich.
Rop zaradi malomarnosti banke?
Andrej Kavčič, direktor podjetja Odis, ki se ukvarja z detekcijo nevarnih plinov, opozarja, da so pred približno 12-imi leti v trezorju SKB vgradili varnostno napravo za detekcijo nevarnih plinov, ki pa je banka, kljub zakonski obveznosti, ni servisirala. Je to olajšalo delo roparjem?
Kavčič je sporočil, da je podjetje leta 1994 v trezorju SKB Aurum vgradilo detektor nevarnih organskih plinov na kanal za dovod zraka. V kanalu je komora, ki trajno zajema vzorce zraka iz klimatskega kanala, v komori pa je detektor plina, ki v primeru prisotnosti plina v ozračju pošlje signal alarmni centrali. Izhod iz centrale je vezan v alarmni sistem. Kot zatrjuje Kavčič, pa naprava deluje samo pod pogojem, da je redno vzdrževana. Detektor plina je potrebno najmanj enkrat letno kalibrirati, njegova življenjska doba pa je v najboljšem primeru 5 let. Vkljub večkratnim telefonskim pozivom za sanacijo delovanja te naprave, v banki niso nikdar servisirali detektorja. Leta 2000 so jih nazadnje opozorili, da je potreben nujen servis naprave. Kot trdi Kavčič, po desetih letih naprava zanesljivo ne reagira ustrezno, po vsej verjetnosti pa sploh ne deluje več, zato so prepričani, da bi lahko nedelovanje te naprave potencialno omogočilo rop v trezorju.
Kavčič je za 24ur.com pojasnil, da naprava najverjetneje ni delovala več, saj nikoli ni bila vzdrževana, obstaja pa tudi možnost, da zaradi vključene klime plin ni prišel do komore. Ob tem v podjetju Odis poudarjajo, da mora biti po 208. členu Kazenskega zakona varnostna naprava na delovnem mestu ves čas vzdrževana tako, da je v brezhibnem stanju. Eventualna odstranitev take naprave pa je kaznivo dejanje.
Kar sedem ur praznili trezor
Največji rop v zgodovini Slovenije se je zgodil v noči na 1. november, policija pa je bila o drznem ropu obveščena šele v torek ob 6.15. uri. Po doslej znanih podatkih, naj bi najmanj trije neznanci okoli 23. ure vstopili v trezor SKB banke. Neznanci so vstopili po protokolu, ki velja za komitente banke. To pa pomeni, da so svoj prihod v banki najavili in v varnostni sistem odtipkali zahtevani kodi, zato sta bila varnostnika prepričana, da so komitenti banke.
Po podatkih policije naj bi neznanci z dolgocevnim avtomatskim orožjem napadli varnostnika, ju zvezali in zatem z različnim orodjem odprli več sefov. Pri tem je bil en varnostnik poškodovan. Roparji so vse do 6. ure zjutraj odpirali sefe in praznili njihovo vsebino, nato pa pobegnili neznano kam.
Odmevnejši ropi v zgodovini Slovenije
29. maja 2002 so v Krekovo banko v Celju vdrli oboroženi roparji in odnesli 30 milijonov tolarjev, še štiri pa so s pomočjo pajdašinje, zaposlene v banki, ukradli že prej. Policija jih je kmalu izsledila, namesto milijonskega plena pa so dobili petletno zaporno kazen. Novembra 2005 so roparji iz banke v Črni na Koroškem odnesli 18 milijonov tolarjev. Enega od roparjev so kasneje obsodili na 11 let in pol zapora.
10. septembra 2005 sta roparja iz enote Ljubljanske banke v centru Ljubljane odnesla 20 milijonov tolarjev. Roparjev, ki ju je med odhodom posnela kamera, policija še ni izsledila. Kot kaže, pa se je med naropanim denarjem sprožila barvna past, kar pomeni, da si s plenom nista mogla kaj prida pomagati. Še bolj donosen od bančnih ropov pa je bil rop zlatarne pred petimi leti, ko naj bi bila vrednost ukradenega blaga kar 70 milijonov tolarjev.
