'Termin pregleda je bil julij letos, potem pa so rekli, da je junij 2023'

Najverjetneje ga ni med nami, ki se ne bi vsaj enkrat pritoževal nad čakalnimi dobami v zdravstvu. Še posebej jezni smo, ko gre za naše otroke, ki bi jim radi čim prej zagotovili ustrezno obravnavo, pa je na začetek zdravljenja ali celo prvi pregled treba čakati več mesecev, morda celo več let.

Ena takih šibkih točk slovenskega zdravstva je otroška ortodontija. Čakalne vrste so namreč občutno nad dopustnimi, saj lahko pacient na prvi pregled čaka tudi več let. Tudi zato starši, ko naročajo otroka na ortodontski pregled, ne gledajo na bližino zdravstvene ustanove, ampak na to, da bodo čim prej na vrsti, pa četudi bi morali otroka peljati na drug konec države.

Tako je bilo tudi v primeru, ko sta starša prejela napotnico za otroka za prvi pregled pri ortodontu. Ker se lahko na zdravstveno storitev pacienti sedaj naročijo preko spleta, sta tako naredila tudi starša. Na portalu narocanje.ezdrav.si sta vpisala potrebne podatke, potem pa med vsemi regijami iskala zdravstveno ustanovo, kjer je bila čakalna doba najkrajša. Čakalne dobe se sicer gibljejo med tremi in štirimi leti, morda je kakšna ustanova, ki ima prost termin leta 2022. 

Potem pa presenečenje. ZD Ravne na Koroškem ima prost termin, sicer okvirni, v prvi polovici julija 2020. Omenjena informacija je bila kot zadetek na loteriji, sta si mislila starša in vsa zadovoljna, da jima je uspel veliki met, na prost termin prijavila otroka. Ker je šlo za okvirni termin, je bil zraven dopis, da gre le za okvirni termin in da bo zdravstvena ustanova pacienta o točnem datumu obvestila po pošti. In ker po tednu dni obvestila o točnem datumu od ZD Ravne na Koroškem ni bilo, sta se starša odločila, da pokličeta omenjenega izvajalca zdravstvene storitve. Na telefon se ni nihče oglasil, zato sta napisala elektronsko pošto. Ko sta prejela odgovor, sta bila šokirana. Odgovorna oseba za naročanje Andreja Mori jima je namreč sporočila, da e-naročanje ne deluje ter da čakalna doba ni pravilna, na vrsto bi otrok lahko prišel šele junija 2023, torej tri leta pozneje, kot sta otroka naročila.

Kako se lahko dogajajo takšne nepravilnosti, ali gre za zavajanje zdravstvenih izvajalcev, se sprašujeta starša. Elektronsko naročanje je bilo namreč uvedeno prav zaradi transparentnosti čakalnih dob in zaradi onemogočanja preskakovanja le-teh. Pozanimali smo se pri odgovornih.

Najprej nas je seveda zanimalo, kaj na to porečejo v ZD Ravne na Koroškem, kamor sta starša naročila otroka na pregled, ki bi moral biti v prvi polovici julija letos. Sabina Hovnik iz omenjenega ZD je na vprašanje, ali so imeli težave z e-naročanjem, kot je staršema pojasnila Morijeva, odgovorila negativno. Na vprašanje, zakaj sta starša prejela tak odgovor odgovorne osebe za čakalni seznam, pa je rekla, da se je sestra v ambulanti napačno izrazila. "Sistem deluje in je postavljen za stalne ambulante – ambulante s stalnim izvajalcem, s stalnim in rednim urnikom izvajanja. Žal v našem primeru ni tako. Kot že rečeno, pri nas lahko razpišemo termine za največ dva meseca vnaprej; ko so termini zasedeni, sistem ne najde novega termina in izpiše okvirni termin. Paciente, ki pokličejo v ambulanto, sestra obvesti o realnem terminu izvedbe in si zainteresirane zabeleži v zvezek za naročanje," je sporočila. Na vprašanje, zakaj sestra sama ne obvesti staršev o točnem terminu, kot je zapisano na spletu, pa nam ni odgovorila.

Je pa pojasnila, da se na portalu eNaročanje in portalu čakalnih dob objavijo podatki, ki se avtomatsko pridobijo iz aplikacije Isoz21, za katero skrbi odgovorna oseba za naročanje. "Izvajalci zdravstvenih storitev imamo v aplikaciji Isoz21 možnost uporabe čakalne vrste ali čakalne knjige. V našem zavodu zaradi sistema dela uporabljamo čakalno knjigo. To pomeni, da se zavarovanci lahko naročijo na točen datum in uro izvedbe storitve, če in ko so termini na voljo. Če govorimo konkretno za dejavnost ortodontije, imamo v našem zavodu za izvajanje dejavnosti zunanjega izvajalca. Pri nas dela tri- do štirikrat na mesec s tem, da nam termine za izvajanje sporoči za največ dva meseca vnaprej. Ko sestra v ambulanti generira razpoložljive termine, se le-ti na portalu izpišejo kot prosti termini za točno določen dan in uro. Ko pa se termini zasedejo in novi termini niso generirani, se na portalu izpiše okvirni datum (včasih je sistem izpisal prvi dan po zadnjem razpisanem terminu, zdaj pa se izpiše prva oz. druga polovica meseca)," je pojasnila.

Sistem eNaročanje, pa tudi elektronsko naročanje pacientov na zdravstvene storitve, deluje, pa so jasni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). "Mesečno tako nastane okrog 400.000 e-napotnic in več kot 500.000 e-naročil (rezervacij terminov)," pojasnjujejo in poudarjajo, da so za pravilnost terminov odgovorni izvajalci zdravstvenih storitev. "Lokalni informacijski sistemi izvajalcev zdravstvene dejavnosti sproti pošiljajo podatke o prostih terminih v centralni sistem eNaročanja. Centralni sistem teh podatkov ne spreminja, pač pa le prikaže prejete podatke. Če so torej prikazani termini morda nepravilni, je take poslal izvajalec zdravstvene dejavnosti s pomočjo svojega informacijskega sistema. To velja tako za točne kot tudi za okvirne termine," pojasnjujejo na NIJZ.

Slednjemu pritrjujejo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pojasnjujejo, da podatke, ki so objavljeni na spletni strani eNaročanje, posredujejo izvajalci zdravstvene dejavnosti. "V skladu s četrtim odstavkom 16. člena Zakona o pacientovih pravicah so izvajalci zdravstvene dejavnosti dolžni v svojem informacijskem sistemu zagotavljati ažurne in resnične podatke o prostih terminih oziroma okvirnih terminih in številu uvrščenih na čakalni seznam ter druge podatke, ki jih posredujejo v zbirko eNapotnica in eNaročilo," so poudarili in dodali, da je točnost objavljenih čakalnih dob v izključni pristojnosti posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti, saj jih centralni sistem objavlja točno take, kot jih od izvajalca prejme, poizvedba pa se pri javnih zavodih izvaja vsako uro.

"Ob uvrstitvi na čakalni seznam se pacientu določi termin (z datumom, uro in minuto, predvideno za izvedbo zdravstvene storitve, pri operativnih postopkih pa na dan natančno), za operativne postopke in druge zdravstvene storitve, kjer je čakalna doba več kot štiri mesece, pa lahko okvirni termin (na mesec natančno oziroma pri operativnih postopkih na tri mesece natančno)," pojasnjujejo na zdravstvenem ministrstvu.

Kot dodajajo, mora zdravstvena ustanova pacientu, ki ima določen okvirni termin, termin pri operativnih postopkih določiti najpozneje 30. dan pred izvedbo zdravstvene storitve, pri vseh drugih zdravstvenih storitvah pa najpozneje 90. dan pred izvedbo zdravstvene storitve, pri čemer je termin določen znotraj okvirnega termina. "Izvajalci zdravstvene dejavnosti so dolžni voditi ažurne in resnične podatke o prostih terminih in čakalnih dobah," so jasni na pristojnem ministrstvu, kjer pacientom, ki zaznajo nepravilnosti, priporočajo prijavo na Zdravstveni inšpektorat RS in tako prispevajo k izboljšanju kakovosti podatkov. 

Na zdravstvenem inšpektoratu so v prvi polovici letošnjega leta prijeli šest prijav, ki so se nanašale na uvrstitev pacienta na čakalni seznam, leta 2019 pa je bilo takih prijav 32, pojasnjujejo. Pacienti, ki se odločijo morebitne kršitve prijaviti, morajo inšpektoratu podati čim več podatkov (podatke o pacientu, kdaj se je pacient naročil, kam se je naročil, kakšna je bila stopnja nujnosti). "Če želijo, da se preveri konkreten vpis, morajo dati soglasje, da se osebni podatki lahko uporabijo v postopku zdravstvenega inšpektorja. Inšpektor na podlagi podatkov pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti preveri vpis konkretnega pacienta in na podlagi ugotovitev ustrezno ukrepa. Brez navedenih podatkov ni možno ugotoviti, ali je šlo pri pacientu za nepravilen vnos na čakalni seznam," pojasnjujejo.

Milena Pečovnik, zastopnica pacientovih pravic, pojasnjuje, da so določila Zakona o pacientovih pravicah jasna, saj 14. člen govori o tem, da ima pacient pravico, da se njegov čas spoštuje. "Zdravstvene storitve, kjer gre za nujno medicinsko pomoč, izvajalci opravijo takoj. Pri zdravstvenih storitvah, kjer ne gre za takšno njuno medicinsko pomoč in jih ni možno opraviti takoj, izvajalec le-teh uvrsti pacienta na čakalni seznam, pri čemer upošteva strokovne standarde glede stopnje nujnosti. Izvajalci so dolžni poskrbeti za najkrajši možni čakalni čas, skladno s pogoji financiranja tudi za čakalno dobo v okviru razumnega časa. Podrobneje ureja postopek uvrstitev na čakalni seznam Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki v 7. členu določa, med drugim, da se pacienta o okvirnem terminu obvesti v treh dneh po uvrstitvi na čakalni seznam in kadar ima pacient določen zgolj okvirni termin, se ga ponovno obvesti v treh dneh po določitvi termina. Navedeni pravilnik določa kot najdaljšo dopustno čakalno dobo za posamezne zdravstvene storitve v 1. odstavka 16. člena za začetek ortodontskega zdravljenja šest mesecev," je pojasnila in poudarila, da se lahko pacient za pomoč obrne na zastopnika pacientovih pravi. "Verjamem, da je problematika ortodontskega zdravljenja oz. dolgotrajnosti čakanja na začetek ortodontske obravnave, izredno pereča. Začne se pri razpisanih specializacijah za to strokovno področje na Zdravniški zbornici Slovenije in še in še. Tudi sami zastopniki na te kršitve večkrat opozarjamo, smo pa na žalost neuspešni," dodaja.

Zaradi dolgih čakalnih vrst in večletnemu čakanju na začetek zdravljenja, se številni starši zato odločijo za zdravljenje v tujini. Kot pojasnjujejo na ZZZS, je do ortodontskega zdravljenja v tujini v breme ZZZS upravičena zavarovana oseba na podlagi izdane slovenske napotnice v katerikoli državi članici EU (skladno s 44.c členom ZZVZZ pripada zavarovancu povračilo stroškov v vrednosti storitve v Sloveniji brez potnih stroškov) ali v primeru presežene dopustne čakalne dobe v Sloveniji (skladno s 44.b členom ZZVZZ krije ZZZS zavarovancu vse dejansko nastale stroške, vključno s potnimi stroški).

"Stroške čezmejnega zdravljenja zavarovana oseba plača sama, nato pa v Republiki Sloveniji zahteva povračilo stroškov. Stroški se povrnejo v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji, vendar ne več kot znašajo dejanski stroški. ZZZS povrne te stroške v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu iz prvega odstavka 23. člena ZZVZZ, razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev pa zavarovana oseba uveljavlja pri zavarovalnici, s katero ima sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zavarovana oseba, ki koristi zdravstvene storitve v drugi državi članici v skladu s 44.c členom ZZVZZ, se potni stroški in stroški nastanitev ne povrnejo," pojasnjuje Damjan Kos z ZZZS.

V primeru preseganja najdaljše dopustne čakalne dobe ali preseganja razumnega časa pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev v Sloveniji ima zavarovana oseba na podlagi 44.b člena ZZVZZ in v skladu s pravnim redom EU pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, oziroma do povračila stroškov teh storitev, če ji je bila v Sloveniji pri vpisu v čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, pa v Sloveniji ni drugega izvajalca, ki ne presega najdaljše dopustne čakalne dobe, oziroma če ta ni presežena, če ji je bila določena čakalna doba, ki presega razumen čas. "Najdaljše dopustne čakalne dobe so določene s Pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki ga je sprejel minister za zdravje. O tej pravici odloča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi vloge zavarovane osebe," pojasnjujejo na ZZZS.

Zavarovane osebe v tujini na podlagi 44.c člena ZZVZZ ne morejo uveljavljati storitev, ki spadajo v osnovno zdravstveno dejavnost in ki jih lahko opravi njihov osebni zobozdravnik, temveč samo storitve za katere je osebni ali napotni zdravnik izdal napotnico (npr. endodontsko zdravljenje, oralna kirurgija, ortodontsko zdravljenje). Predmet povračil torej niso storitve, ki jih zagotavljajo osebni zobozdravniki brez napotnice, ker so te z zakonom izrecno izločene iz postopkov povračil, še pojasnjuje Kos.

ZZZS je sicer leta 2018 odobril 104 vloge za povračilo stroškov zobozdravstvenih storitev, najpogosteje so bile storitve opravljene na Hrvaškem, zavarovanim osebam pa so iz tega naslova povrnili 41.613,70 evrov, od 104 odobrenih vlog se je 47 vlog nanašalo na ortodontsko zdravljenje. Za primerjavo, v letu 2018 so zavarovane osebe v Sloveniji obiskale ortodonta 218.454-krat v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.