Po poročanju, da naj bi policija s pomočjo Dejana Orniga vdirala v komunikacijsko zasebnost posameznikov, vse skupaj pa naj bi preverjalo tudi specializirano tožilstvo, se je danes odzval tudi Ornig, ki je v pismu, ki ga je na medije naslovil preko svojega odvetnika, razkril nekaj dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na čas njegovega tajnega sodelovanje s policijo.
Najprej je opozoril na svoje sodelovanje s policijo, ko je razkrival varnostne ranljivosti informacijsko-komunikacijskega omrežja TETRA. "Kot je že znano, sem policijo več kot leto in pol opozarjal na varnostne ranljivosti, a zaradi (po moji lastni oceni) njihove ignorance, varnostnih ranljivosti niso želeli odpraviti. Navkljub temu, da obstajajo dokazi o tem, kako sem navedeno počel ob vednosti in celo zaprosilih policije," pravi Ornig in dodaja: "Sledili so povračilni ukrepi, s katerimi so me želeli disciplinirati, saj je v nekem trenutku postalo jasno, da bodo odgovorni na položajih, za katere so bile odkrite varnostne ranljivosti omrežja TETRA, obremenilne. Namesto, da bi se zadeve sanirale, so eskalirale."
Ornig pojasnjuje tudi, da je bil deležen hišne preiskave, ker naj bi njegovo znanje in vedenje predstavljalo varnostno tveganje za nacionalno varnost države. "Navedeno je bil zame močan udarec pod pasom. Nikoli in nikdar nisem želel, še manj pa storil česar, kar bi lahko ogrozilo nacionalno varnost države. Vedno sem imel, čeprav sem delal kot tajni sodelavec, z neko skrito željo, da bom nekoč delal v policiji, v mislih varnost policistov, kriminalistov, obveščevalcev in vseh drugih, ki uporabljajo sistem TETRA."
Nadaljuje, da so v času preiskovanja domnevnega kaznivega dejanja, napada na informacijski sistem, ki naj bi ga storil on, posamezniki zlorabili represivni organ. To pa je bil tudi čas, ko se je v javnosti pojavila informacija, ki naj bi bila strogo zaupna, da je Ornig registriran informator in tajni sodelavec policije. Ornig zatrjuje, da je novinarja, ki je informacijo javno objavil, prosil, naj tega nikar ne razkrije, a ga ta ni upošteval.
"Ves čas me je policija v medijih prikazovala kot nekredibilnega posameznika, ki je z vdorom škodoval policiji. Še več. Pri preiskovanju vdora so šli tako daleč, da so s posnetki, ki dokazujejo obstoj kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu, seznanili storilce, jim celo predvajali posnetke in jih obravnavali kot oškodovance kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja, čeprav gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, sam pa sem bil žrtev kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti," pravi Ornig in dodaja: "Navkljub temu tožilec, ki me je obravnaval in usmerjal delo policije in v vmesnem času celo napredoval, navedeno ni zaznal kot problematično, saj so se v obtožnem aktu pojavili očitki, ki s samo TETRO nimajo nobene zveze."
Strah ga je za življenje in prihodnost
Ornig opisuje, da ga je strah za svoje življenje in prihodnost. "Policija, ki sem ji nekoč zaupal in verjel, je proti meni zlorabila svojo moč, da bi se s tem posamezniki na položajih zaščitili." Dodaja, da je sodeloval s policijo pri zbiranju operativnih informacij o družbi najbolj nevarnih kaznivih dejanj: "Primer TETRA me je naučil, kako hitro lahko policijo zlorabijo posamezniki, da bi se maščevali oziroma 'pokrili' svojo nekompetentnost, opustitve, nevestno delo in podobno. Strah me je bilo, da bi kdo iz policije operativne informacije, ki sem jih zbiral za policijo, zlorabil, enako, kot se mi je že zgodilo v primeru TETRA," pravi. Prav zato se je odločil, da o tem opozori javnost, saj drugih možnosti ni imel. Obrnil se je tudi na tožilca, ki je vodil celotno zadevo, a skupnega sestanka ni dočakal.
Razočaran in naiven
V času sodelovanja s policijo sem bil naiven, razočarano priznava Ornig. "Verjel sem, da ima policija sodelovanje tudi pravno pokrito." Opozarja, da je bilo sodelovanje s policijo ves čas vzajemno," zato lahko utemeljeno trdim, da nisem bil le informator. Bil sem policijski sodelavec". "Kljub nekaterim interpretacijam, da sem priznal ne vem kakšna protipravna početja, slednje zanikam vzlic vse časovne distance. V danem trenutku si nisem mogel in moral predstavljati, da bi lahko bilo drugače. Kriv sem naivnosti, slednje priznavam v celoti," pravi Ornig.
Vsi so vedeli, tudi generalni direktor policije
Trditve policije, ki zanika, da naj bi odgovorni vedeli za njegovo početje, so po mnenju Orniga pričakovane, a neresnične. "V zadnjem obdobju svojega sodelovanja s policijo sem delal na področju islamskega ekstremizma, družbi najbolj nevarnega ekstremizma, zaradi katerega dnevno umirajo nedolžni ljudje po vsem svetu. Moje operativne informacije so bile tako zelo obsežne, da je o tem moral biti seznanjen tako generalni direktor policije, direktor uprave kriminalistične policije GPU, kot tudi direktor kriminalistične policije PU Ljubljana. V primeru preiskovanja islamskih ekstremističnih skupin je bilo zajetih na tisoče sporočil, fotografij, elektronskih kontaktov, mobilnih telefonskih številk in drugih komunikacij. Zajete komunikacije je bilo potrebno analitično obdelati in operativne informacije ovrednotiti, kar pomeni, da so na zadevi morali delati še drugi analitiki. Tako velike zadeve pač ni mogoče skriti nadrejenim. Še več, informacije v zvezi s tem naj bi bile posredovane tudi Slovensko obveščevalni varnostni agenciji," še pravi Ornig, ki sprenevedanje in valjenje krivde nanj označuje kot strah pred izgubo službe in položaja. "Kaže se, da se bo ponovila TETRA, torej marginaliziralo mene in nekaj prvih posameznikov, vsi ostali pa zelo priročno niso vedeli nič."
Če pa res niso vedeli nič, kar sicer ne drži, pravi Ornig, je pa to še huje, saj bi morali zaradi svoje nesposobnosti odstopiti.
Za tako obsežno sodelovanje, ki je trajalo več let, je prejel vsega skupaj 800 evrov, še pravi in zaključuje: "Nisem si želel v to zgodbo, vanjo ste me potisnili!"
Njegovo celotno izjavo si lahko preberete v pripetem dokumentu.
Vodstvo policije: Gre za poskus diskreditacije
Vztrajno obtoževanje vodstva policije, češ da je bilo seznanjeno z nezakonitimi ravnanji, a brez dokazov, razkriva načrten poskus diskreditacije iz povsem drugih razlogov, pa so v odgovor na Ornigovo pismo zapisali v policiji.
Kot so pojasnili, vodstvo ne spremlja vsebine posameznih operativnih informacij in konkretnega postopka njihove pridobitve, ker so za to odgovorni kriminalisti, neposredni vodje kriminalistov in nadzorniki dela kriminalistov, ki delajo na področju dela z viri in informatorji.
Tako je bilo po njihovih navedbah tudi v omenjenem primeru, "ko vodstvo kriminalistične policije ali celo vodstvo policije ni vedelo in ni moglo poznati vsebine komunikacije med virom in kriminalistom, saj je ta potekala na osebnih kontaktih in preko elektronske pošte (zasebne in službene)".
"Izrazita želja po pozornosti in zanimanje za to, kako so z vsebino informacij zadovoljni policijski šefi, še ne pomeni, da je bilo početje te osebe deležno želene pozornosti, saj je to daleč od dejanskega poteka kriminalistično obveščevalnega dela," so zapisali.
Zdi pa se, so dodali, da "želja po samopromociji in razočaranje osebe zaradi številnih neuspelih poskusov zaposlitve v policiji koristi tudi drugim interesnim sferam, ki poskušajo razširiti neosnovan dvom v zakonitost dela policije kot sistema, da bi se približali svojim parcialnim ciljem".
V sporočilu so pojasnili, kako poteka kriminalistično obveščevalni delo v policiji. Po njihovih navedbah je bilo lani napisanih skupaj 17.682 operativnih informacij. Sistem dela je tak, da na podlagi več operativnih informacij operativni in sistemski analitiki izdelajo analize, ki jih posredujejo posameznim področjem dela, na primer posebej za gospodarsko, organizirano, splošno in druge oblike kriminalitete.
Vodstvo kriminalistične policije - na Generalni policijski upravi ali policijski upravi - pa prejme le analize, ki so pomembne za strateško odločanje. Njegova naloga je namreč, da zaposlene usmeri v trenutno izstopajoče varnostne probleme, kjer ima pomembno vlogo prav zakonito pridobivanje informacij, so izpostavili v odzivu.
"Nekdo, ki se samoovadi, da je nezakonito vdiral v več sto računalnikov in hkrati brez dokazov vztrajno obtožuje najvišje predstavnike policije, da so bili seznanjeni z njegovim početjem, je daleč od žvižgača s pozitivno konotacijo," so zapisali na policiji.
Spomnili so, da zoper njega že teče kazenski postopek, in da je sam javno izjavil, da je izvrševal kazniva dejanja vdorov. "Gre tudi za tistega, ki je javno izjavil, da mu tega kriminalista nista naročila, da pa sta 'morala vedeti', kot naj bi tudi vodstvo policije 'moralo vedeti' za to," so dodali.
Sicer pa bo tudi ravnanje izpostavljenih kriminalistov na njihov predlog preverilo Specializirano državno tožilstvo in če bodo ugotovljene kršitve, bodo stekli postopki, kot v vseh ostalih primerih, so še zapisali.
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.