Prvi nadzornik STA: Ne NS ne direktor nista nikoli zavračala zakonsko dovoljenega vpogleda v podatke

Vlada ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) skuša opravičiti z obtožbami, da vodstvo agencije prikriva podatke. A te javno izrečene trditve je danes ostro zavrnil predsednik nadzornega sveta STA Mladen Terčelj. Poudaril je namreč, da "niti nadzorni svet STA niti direktor v komunikaciji z Ukomom (Urad vlade RS za komuniciranje) nista nikoli zavračala zakonsko dovoljenega vpogleda v knjige in spise STA, pri čemer na sedež družbe takšen zahtevek s strani vlade doslej ni bil poslan".

Glede na to, da Ukom pogojuje plačevanje računov, ki temeljijo na podpisanih in veljavnih pogodbah z agencijo, z izpolnjevanjem zahtev po dostavi podatkov in poslovnih listin, je poudaril, da je nadzorni svet že na seji 4. novembra sprejel sklep, naj se za posredovanje želene dokumentacije lastnik obrne neposredno na direktorja družbe. Sklep temelji na določilu zakona o STA, po katerem pravice družbenika izvaja vlada. "Ne drži torej, da naj bi NS STA sklenil, da naj se z zahtevo po posredovanju podatkov na direktorja STA obrne Ukom," je poudaril Terčelj.

Nadzorniki so seznanjeni tudi s ponedeljkovim dopisom direktorja STA vladi, naj pojasni, na podlagi katerega pravnega akta družbenika je Ukomu dodeljen status upravičenca, ki bi lahko zahteval vpogled v želene listine, podatke in zbirke podatkov. O takšnem statusu Ukoma namreč nista bila nikoli po uveljaviti zakona obveščena niti vodstvo niti nadzorni svet, dodaja Terčelj.

Zato, da bi čim prej rešili neljubo situacijo, je Terčelj znova pozval vlado, naj zagotovi, da bo Ukom plačal račune za opravljeno delo po letnih pogodbah za leto 2020. STA je bila namreč zaradi skrbi za socialno varnost zaposlenih in zagotovitev stabilnega poslovanja prisiljena sprožiti ustrezne postopke za zaščito svoje likvidnosti. "Samo s poplačilom obveznosti po pogodbah z STA lahko Ukom konča ogrožanje delovanja javnega servisa nacionalne tiskovne agencije. Tej je treba tudi za prihodnje leto zagotoviti zadostna sredstva za postopno polno financiranje javne službe," je še zapisal Terčelj.

Pojasnilo vladnega urada za komuniciranje 

Vlada je na seji 30. novembra sprejela informacijo urada za komuniciranje o nezmožnosti izvajanja pogodbe o opravljanju javne službe v letu 2020, sklenjene s Slovensko tiskovno agencijo d. o. o., in nezmožnosti sklenitve pogodbe o opravljanju javne službe v letu 2021, ni pa sprejela sklepa o prekinitvi financiranja, odgovarjajo z Ukoma. A neizvajanje pogodbe pomeni prav to. 

Svojo potezo opravičujejo z določilom v zakonu o STA, po katerem je "dolžnost ustanovitelja zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA". Kot predstavnik ustanovitelja je v pogodbi opredeljen prav Ukom, poudarjajo: "V 6. členu pogodbe je med drugim določeno: Izvajalec mora predstavniku ustanovitelja na njegovo izrecno zahtevo nemudoma posredovati vso dokumentacijo o izvajanju javne službe (finančno, pravno in vsebinsko). Tudi sicer mora z njim sodelovati in se odzivati na njegove zahteve po dokumentaciji in pojasnilih," so zapisali.  

Kot predstavnik vlade je Ukom pred podpisom nove pogodbe dolžan ugotoviti, kaj pomeni "zakonsko financiranje", zato je tudi zahteval dokumentacijo, še pišejo v odzivu. Pa tudi, da lahko v primeru molka izvajalca predstavnik ustanovitelja ustavi plačevanje ali celo odstopi od pogodbe in zahteva vrnitev že dodeljenih sredstev skupaj s pripadajočimi obrestmi. 

Tega nismo storili, čeprav bi lahko, trdijo na vladi oziroma Ukomu, vso krivdo za težko situacijo, v kateri se je znašla STA, pa so zvrnili na njenega direktorja Bojana Veselinovića, ki da bi težave lahko že danes končal, če bi le posredoval zahtevano dokumentacijo. 

Toda: zahtevali niso zgolj podatkov o poslovanju javne službe, zanimalo jih je tudi poslovanje tržnega dela STA, vmešavali pa so se tudi vsebino. O tem več v nadaljevanju. 

Pahor: Obstoj STA ne sme biti ogrožen

"Po mnenju predsednika Boruta Pahorja Slovenska tiskovna agencija (STA) kot agencijski servis opravlja pomembno poslanstvo v javnem interesu. Zato njen obstoj ne sme biti ogrožen. V tem smislu je pozval vlado in vodstvo agencije, da skladno s predpisi razčistita vprašanja, zaradi katerih je prišlo do zastoja financiranja STA," pa so sporočili iz njegovega urada. 

Pahor se je sicer že pogovarjal s predstavnikoma obeh strani, ki sta se znašli v sporu. Včeraj je sprejel direktorja STA Bojana Veselinoviča, danes pa se je po telefonu pogovarjal z direktorjem Urada Vlade RS za komuniciranje (Ukom) Urošem Urbanijo.

Opozicija zahteva sklic nujen seje odbora za kulturo

Precej ostreje se je na dogajanje odzvala opozicija, LMŠ, SD, Levica in SAB so zahtevale sklic nujne seje odbora za kulturo. Ob predstavitvi zahteve je poslanka Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) dejala, da je "ustavitev financiranja še eden v nizu sistematičnih napadov vlade Janeza Janše in njega samega na neodvisne medije", katerih cilj je "prikrojiti medijske vsebine in njihovo interpretacijo ter kadrovsko in finančno obračunati s posamezniki in medijskimi hišami, ki jim pri ustvarjanju enoumja in orbanizacije v Sloveniji stojijo na poti". To je po njenih besedah tudi pot v avtokracijo oziroma diktaturo. 

Dodala je, da bodo v opoziciji uporabili vse vzvode, ki jih imajo na voljo, da ustavijo škodljivo delovanje vlade. Tako so že zahtevali sklic nujne seje odbora za kulturo, na kateri bodo zahtevali: 

Matjaž Nemec (SD) se je vprašal, kje so meje dopustnega ter kdaj bodo koalicijski partnerji spoznali, da ne gre več za koalicijo in opozicijo ter za različne politične poglede, ampak za državo in njene demokratične vrednote, kot smo si jo zgradili po letu 91. "Največ pričakovanja je na strani tistih, ki omogočajo takšno početje," je še dejal in s tem neposredno nagovoril koalicijske NSi, SMC in DeSUS. Luka Mesec (Levica) pa je dejal: "Cilj je, da se STA spremeni v propagandni stroj." Nekaj podobnega smo po njegovem že lahko videli na Madžarskem. Na poskus orbanizacije medijev je opozorila tudi Maša Kociper (SAB). "To, kar imamo v STA, neodvisni medij, ki nastopa v javne interesu, je nekaj, kar se je gradilo 30 let. 30 let znanja in vlaganja v to inštitucijo je bilo prekinjeno z enim samim sklepom vlade," je poudarila. 

Čeprav imajo LMŠ, SD, Levica in SAB v 19-članskem odboru za kulturo le sedem predstavnikov, so možnosti, da bodo z zahtevo uspele, velike. Ponedeljkov sklep je namreč na noge spravil ne le večino opozicije, ampak tudi SDS-ove koalicijske partnerice. Nesprejemljivo, nedopustno, brez ustrezne pravne podlage, so se vrstili njihovi odzivi. Stranka upokojencev je zahtevala "takojšen umik sklepa, s katerim brez predhodne in argumentirane razprave vlada močno posega v slovenski medijski prostor", podoben poziv je prišel tudi iz vrst SMC, medtem ko bodo v NSi od vlade zahtevali pojasnila. Ob čemer nikakor ne moremo mimo dejstva, da je bil sklep sprejet na seji vlade, v kateri sodelujejo. 

Kot smo izvedeli, bodo na sejo odbora poleg pristojnega ministra Vaska Simonitija povabili tudi glavna akterja spora, Veselinoviča in Urbanijo. Seja bo predvidoma že ta petek ali naslednji torek. 

Zahtevali informacije, do katerih nimajo pravice

Že včeraj so v Društvu novinarjev Slovenije obsodili zadnjega v vrsti vladnih pritiskov na medije, danes pa so sicer manj oster odziv poslali tudi iz Združenja novinarjev Slovenije. Ukom in STA so pozvali, naj čim prej najdeta skupno rešitev. "STA, ki jo v 60 odstotkih financira Ukom, naj bi namreč imela denar le še za novembrske plače," so zapisali. In še: "Če je težava zgolj v tem, da lahko določene podatke zahteva le vlada, katere del je sicer Ukom, naj podatke pač zahteva vlada, direktor STA pa naj jih nato brez odlašanja posreduje. Verjamemo namreč, da ima vlada kot družbenica STA pravico, da se natančno seznani s poslovanjem družbe in tudi s tem, zakaj se porablja javni denar."

Spomnimo. Ukom je na STA in njeno vodstvo v zadnjem mesecu in pol naslovil pravi plaz zahtev po informacijah, češ da ima kot financer agencije pravice pridobiti podatke o poslovanju. Veselinović zagovarja stališče, da lahko kot edini družbenik to stori le vlada. A to ni edina srž spora. Urbanija pričakuje tudi informacije, ki se nanašajo na tržno poslovanje tiskovne agencije - torej na del, ki je ločen od javne službe in tudi ni del javnega financiranja. 

Zmotila jih je tudi vsebina

Prav tako ni jasno, na kakšen način naj bi zahteve po upravičevanju poročanja zagotavljale zakonsko določeno avtonomijo in uredniško neodvisnost tiskovne agencije, sploh ker vse skupaj zelo smrdi po osebnem maščevanju. Kot je že včeraj opozoril medijski strokovnjak Marko Milosavljević, je namreč iz časovnice, pa tudi vsebine vprašanj jasno, kaj je sprožilo gonjo proti STA: intervju z reperjem Zlatkom, ki je konec oktobra Janeza Janšo tako zelo zmotil, da je tiskovno agencijo označil za "nacionalno sramoto" in "eklatantno zlorabo imena, ki ga nosi". Janša je namreč ugotovil, da so ostremu kritiku vlade Zlatku namenili več besed kot njegovemu srečanju z madžarskim kolegom Viktorjem Orbanom ob odprtju daljnovoda Cirkovce-Pince. 

Zanimivo: Ukom je med drugim STA vprašal, "koliko intervjujev s tovrstnimi pevci iz sveta zabavne glasbe (kot je Zlatan Čordić Zlatko) je agencija STA opravila v zadnjem letu" in "koliko intervjujev so naredili s tistimi, ki so izdali nov CD", pričakoval pa je tudi primerjavo dolžine vseh intervjujev. Poleg tega je zahteval pojasnila o članku, v katerem se je STA odzval na Janšev napad na agencijo, očitno pa jih je zmotil tudi podpis odgovorne urednice STA Barbare Štrukelj v odprtem pismu, v katerem je 22 urednikov osrednjih medijev opozorilo na pritiske, ki so jih deležni. 

Pojasnila, da sta poročilo in intervju različna novinarska žanra ter da so Zlatku namenili eno, Janši in Orbanu pa več novic, so naletela na gluha ušesa, Janša pa se za zmerjanje na družbenih omrežjih nikoli ni opravičil. 

'Posledice izgube STA bi čutila širša javnost'

Na Slovenski oglaševalski zbornici dvomijo, da je bila odločitev vlade v interesu javnosti. "STA že skoraj 30 let skrbi za javni diskurz ter nadzor tudi nad družbenim okoljem, tudi političnega značaja. S tem, ko bi slovenski trg izgubil javni informacijski servis, bi se zagotovo zmanjšal pluralizem virov obveščanja, posledice pa bi čutila širša javnost," so zapisali v sporočilu medijem. Zato obsojajo odločitev vlade in jo pozivajo, da odločitev prekliče, saj "s tovrstnimi dejanji zgolj nadaljuje neupravičen napad na javne medije, tudi STA"

Profesor na fakulteti za družbene vede in strokovnjak za strateško komuniciranje in odnose z javnostmi, ki je bil soustanovitelj in prvi direktor STA, Dejan Verčič pa je v pogovoru za Radio Slovenija opozoril, da STA sodi med kritično infrastrukturo države, zato se mu zdi pomembno, "da se z njo ravna zelo skrbno, da se nam ne bi ponovila nesreča, kot se je zgodilo z Adrio Airways". Poudaril je, da je STA takšna, kot je danes, ena od boljših agencij v Evropi. "Opravlja kritično pomembno delo doma, kritično pomembno delo pri povezovanju Slovenije z mednarodnim okoljem, zato se ne bi smel nihče zlahka odločati o tem, kakšna bo njena prihodnost. Gradila se je 30 let, podre pa se lahko zelo hitro," je opozoril."Odgovornost je na obeh straneh, da razmislita, kako poskrbeti za nemoteno delovanje STA," je še dodal.

Novinar in dolgoletni urednik Ali Žerdin pa je na spletnem dogodku Združenja Manager ocenil, da smo prišli v situacijo, ko "vladajoča ekipa družbo regulira s komandnimi prijemi, ne pa z dialoškimi prijemi. Da bi dosegli družbeni konsenz, nujno potrebujemo mehanizme družbenega dialoga, javna občila oz. mediji pa so eden teh mehanizmov".

Odločitev odmeva tudi v tujini

Podporo neodvisni STA je danes izrazilo tudi Evropsko združenje tiskovnih agencij (EANA). Slovensko vlado so pozvali, naj zagotovi, da se končajo kakršni koli nadaljnji ukrepi proti STA, ki bi spremenili potek dela, ugled in poslovanje agencije. Množični mediji so temelj demokracije, tiskovne agencije pa hrbtenica svobodnih medijev, poudarjajo. "Še več, nacionalne tiskovne agencije predstavljajo enega najpomembnejših glasov svojih držav v svetu. Zato je ohranjanje svobode teh glasov, zlasti v kriznih časih, v kakršnih smo zdaj, najpomembnejše tako za medijsko krajino kot za ohranjanje demokratičnih družb," sta v izjavi poudarila predsednik združenja in direktor nemške tiskovne agencije DPA Peter Kropsch ter generalni sekretar EANE Alexandru Giboi.

Direktorica Evropske zveze novinarjev (EFJ) Renate Schroeder pa je opozorila, da ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije predstavlja veliko grožnjo medijskemu pluralizmu in medijski svobodi v Sloveniji, poroča STA. 

Dogajanja niso spregledali niti pri bruseljskem spletnem portalu Politico: "Znani slovenski pesnik, predsednik vlade Janez Janša, se je, kot kaže, spet lotil medijev, tokrat je ustavil financiranje Slovenske tiskovne agencije," so zapisali in ob tem namignili na Janševo pesniško ustvarjanje na Twitterju. 

Euroactiv je spomnil, da je Janša že večkrat izrazil nezadovoljstvo nad STA in RTV Slovenija, podobno tudi francoski Le Figaro. Podobno je v torek poročala avstrijska tiskovna agencija APA, ki jo je med drugim povzela avstrijska radiotelevizija ORF. Posvarili so, da lahko tovrstna poteza vlade ogrozi obstoj agencije. Hrvaška tiskovna agencija Hina, ki sta jo med drugim povzela portal Index in časnik Jutarnji list, piše o novem primeru spora med novinarji in Janšo. O dogajanju med vlado in STA sta pisali tudi srbski tiskovni agenciji Tanjug in Beta, še poroča STA.