Poslanci opozicijskih strank SDS, NSi, SLS, SNS in dosedanji poslanec SMS Bogomir Vnučec v osnutku predlagajo dopolnitev temeljne ustavne listine z dodajo novih členov, v katerih bi opredelili merila, po katerih je dopustna retroaktivnost v zvezi z ureditvijo statusa tujcev. Gre za primere ljudi, ki se niso odzvali pozivu slovenskega predsedstva in si kot tujci niso uredili svojega statusa, niti niso sprejeli slovenskega državljanstva, ki je bilo ponujeno vsem državljanom nekdanje Jugoslavije, ki so živeli na ozemlju Slovenije v času plebiscita, je zapisano v obrazložitvi.
Omenjeni poslanci zato predlagajo rešitev na ustavno-pravni ravni, ki bo preprečila, da bi z reševanjem tega problema dejansko izničili določbe 13. člena ustave, ki je temelj samostojne Slovenije, kršili nekatera temeljna načela prava in povzročili dejanske krivice. S predlagano dopolnitvijo ustavnega zakona naj bi opredelili, v katerih primerih ima upravičenec pravico zahtevati status za nazaj. Prepričani so, da je tak pravni ukrep dopusten le izjemoma in ob jasno določenih pravilih, tako, da bo možnost morebitne zlorabe te pravice zmanjšana na minimum oziroma bo v celoti preprečena.
Skladno s temeljnimi pravnimi načeli mora biti možnost uveljavljanja pravic za nazaj omejena na primere, ko gre za posebne objektivne okoliščine, ki so posamezniku preprečile, da bi si ustrezno uredil svoj status (na primer vojna na območju nekdanje Jugoslavije, zaradi katere ni mogel pravočasno pridobiti ustreznih dokumentov) oziroma ko gre za negativen odnos upravnega organa, ki je prošnjo nezakonito zavrnil ali zavrgel oziroma organ ni izdal dovoljenja, pa bi ga po zakonu moral. V vsakem primeru je bistveno, ali si je posameznik svoj status sploh poskušal urediti in kdaj.
Potrč: Problema ne želijo rešiti, ampak ponovno zaplesti
Opozicijski predlog ni pot za reševanje problemov izbrisanih, temveč le za ponovno politiziranje tega vprašanja na nesprejemljiv način, je v izjavi za javnost zapisal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. Proceduralno in vsebinsko se ustavnega zakona v mesecu pred volitvami ne da sprejeti, prav tako niso izpolnjeni pogoji, da bi se o tem razpravljalo na izredni seji DZ, sklicani za 31. avgust, poudarja Potrč.
V ZLSD so si več kot leto dni prizadevali, da bi korektno in skladno z odločbo ustavnega sodišča uredili položaj in pravice izbrisanih, poudarja Potrč, podpisniki ustavnega zakona pa so se ves ta čas trudili, da bi z onemogočanjem odločanja v DZ in s stalnim razpisovanjem referendumov onemogočili rešitev tega vprašanja.
V opoziciji so ustavni zakon vložili le zato, ker so ugotovili, da je bila vložena interpelacija "strel v prazno" in da z njo niso uspeli motivirati volivk in volivcev, zato so zdaj poiskali novo temo, ki pa je po oceni Potrča še bolj politično prozorna. V opoziciji problema ne želijo rešiti, temveč le ponovno zaplesti, je prepričan vodja poslanske skupine ZLSD.
