Odstranjevanje ograje bo potekalo postopno, prva bo padla žica na meji

Predstavniki Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) so na svoji spletni strani opisali novo usmeritev migracijske politike. Kot so zapisali, morajo države smiselno prilagajati svoje politike in konkretne ukrepe aktualnim razmeram v lokalnem in globalnem okolju: "Zelo pomembno je, da so ti ukrepi sorazmerni in skladni s trenutnimi varnostnimi razmerami. Zagotavljati morajo varnost ljudi ob hkratnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic, kar je pomembno izhodišče demokratičnih politik na področju migracij in azila v sodobnem globalnem svetu."

Na MNZ so spomnili, da je bila ograja na slovensko-hrvaški meji postavljena v času množičnih migracij kot začasni instrument za usmerjanje migracij in je po njihovem mnenju ostanek kriznega upravljanja migracij: "Spomnite se let 2015 in 2016, ko je Slovenijo dnevno prešlo skoraj 13.000 migrantov. Nesprejemljivo je, da bi postala trajen element mejne politike."

Ob tem so se oprli na statistiko Policije o nedovoljenih prehodih državne meje, iz katere po njihovih navedbah izhaja, da število nedovoljenih prehodov iz leta v leto pada. V letu 2019 je bilo več kot 16.000 nedovoljenih prehodov, 2020 več kot 14.000 in 2021 več kot 10.000 nedovoljenih prehodov. "Res je, da se je število nezakonitih prehodov državne meje v letošnjem letu povečalo (v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko smo imeli več kot 3000 prehodov), vendar to tudi za ta letni čas ni nič nenavadnega. Ključen je poudarek, da gre za trend migracijskega gibanja v širši regiji, katere del smo," so izpostavili.

Vlada se je prejšnji petek seznanila z načrtom za odstranitev ograje na meji. MNZ je pri odločitvi o začetku odstranjevanja ograje izhajalo tako iz ocene tveganja kot tudi javnega mnenja, danih zavez in predvsem želja prebivalcev ob meji, so poudarili na ministrstvu. "Z ograjo zadnjih sedem let živijo ljudje ob meji. Prav je, da država spoštuje tudi njihove želje in pozive k čim prejšnji odstranitvi," so poudarili in dodali, da se dnevno soočajo s pobudami županov in posameznikov iz lokalnih skupnosti k vrnitvi v običajno življenje brez fizičnih ovir med tesno povezanim lokalnim prebivalstvom na obeh straneh državne meje. "Na ministrstvu jih želimo poslušati in slišati, zato se bomo že v naslednjem tednu z njimi sestali in jim predstavili okvirni načrt za odstranjevanje ograje v prihodnje," so napovedali.

Odstranjevanje ograje bo potekalo postopno, prva bo padla žica na meji

Naslednje bodo na vrsti panelne ograje, pri čemer bodo pristojni upoštevali želje lokalnega prebivalstva v največji možni meri, so obljubili na ministrstvu. Panelno ograjo bo odstranjeval za to usposobljen izvajalec, ki bo izbran v postopku javnega naročila.

Nekatere lokalne skupnosti na ministrstvo že naslavljajo tudi prošnje za prevzem panelne ograje. MNZ bo v povezavi s tem iskalo ustrezne rešitve v okviru obstoječe zakonodaje in določil zakona o ravnanju s stvarnim premoženjem.

Policija bo po odstranitvi ograje zagotavljala varovanje državne meje še naprej, s prilagojenim načinom delovanja, z vključevanjem različnih policijskih enot in tehničnih sredstev. "S tem bo zagotovljena ustrezna raven varnosti obmejnemu prebivalstvu, prebivalstvu v notranjosti države oziroma Evropske unije," so prepričani na ministrstvu. Ob tem menijo, da ograje ne morejo zaustaviti migracij, čemur pritrjuje podatek o številu nezakonitih prehodov državne meje. "Zato je strašenje posameznih političnih predstavnikov z velikim poslabšanjem varnostnega stanja v državi, kar naj bi umikanje nekaj 10 kilometrov žice na 670 kilometrov dolgi meji s Hrvaško povzročilo, populistično in neosnovano," so argumentirali.

'Nova vlada želi iz javnega diskurza umakniti potenciranje strahu pred tujci'

Padanje žice po označitvi MNZ predstavlja tudi simbol nove smeri migracijske politike v Sloveniji. "Ta vlada želi umakniti iz javnega diskurza potenciranje strahu pred tujci, ki se jih pogosto obravnava kot pretirano 'grožnjo' v družbi in preredko denimo kot morebitne bodoče sodelavce v deficitarnih poklicih," so utemeljili.

Statistični podatki o izvršenih kaznivih dejanjih in prekrških po navedbah ministrstva ne podpirajo teze, da bi bili tujci v Sloveniji pogostejši kršitelji kot slovensko prebivalstvo. Migracije so po njihovem mnenju običajen pojav, še zlasti v današnjem globalnem svetu. So del naše realnosti, so naša stalnica. Nikakor pa niso krizne same po sebi. Politika vzbujanja strahu in nesprejemanja drugačnosti ne sme biti več sprejemljiva praksa, so zapisali.

Zato je najučinkovitejša migrantska politika po njihovem mnenju zagotavljanje zakonitih in s tem varnih in urejenih migracij.