Ministrstvo: Naročnik ne more ugotoviti napačno povezanih cevi

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je opozoril, da je tudi naročnik investicij odgovoren, da pred prevzemom preveri, ali je dobil tisto, kar je želel za svoj denar in potem tudi plačal. Naročnik tako ne more biti povsem pasiven, je komentiral izogibanje prevzemu odgovornosti vseh vpletenih v gradnjo nove šempetrske urgence.

V novi šempetrski urgenci so namreč nedavno ugotovili, da so bile napačno zvezane cevi za medicinske pline, tako da je namesto kisika pritekal smejalni plin, ki se uporablja za anestetik. To so ugotovili po tistem, ko je bolnik tam umrl po neuspešni reanimaciji.

Nihče ni prevzel odgovornosti

Odgovornosti za dogodek še ni prevzel nihče, niti izvajalci oz. podizvajalci, ki zdaj drug na drugega kažejo s prstom, kdo je sploh priključil plin, kot tudi nadzornik, ki je bedel nad gradnjo urgentnega centra.

Vesel pa je danes na novinarsko vprašanje ob robu predaje poročila računskega sodišča za leto 2015 predsedniku DZ Milanu Brglezu opozoril, da ima naročnik, v tem primeru ministrstvo za zdravje, posebno vlogo pri javnih naročilih. Naročnik namreč razpisuje, naroča in pripravlja razpisno dokumentacijo v vseh podrobnostih.

Ker so bili kakšni ponudniki v preteklosti večkrat izločeni prav zaradi podrobnosti, čeprav je bila njegova ponudba cenejša, je odgovornost naročnika tako velika, da pred prevzemom objekta mora preveriti, ali je dobil vse tisto, kar je za svoj denar želel in nato tudi plačal, je navedel Vesel.

Sicer morajo svojo nalogo opraviti tudi v okviru tehničnega pregleda, a naročnik ne more biti povsem pasiven, meni predsednik računskega sodišča. V šempetrskem primeru "je šlo očitno za detajl, ki je bil usoden. Ampak pri teh javnih naročilih je treba biti zelo senzibilen in res preveriti, kaj smo dobili za svoj denar".

Opozoril je tudi, da se je gradnja urgentnih centrov po državi v določenem obdobju izrazito pospešila, pa je po njegovem mnenju "morda tudi to potegnilo za seboj nekaj tehničnih težav pri usklajevanju med izvajalci in naročnikom".

Vesel je komentiral tudi odločitev ministrstva za zdravje, ki je zadržalo del plačila podjetju Kolektor Koling za gradnjo ljubljanske urgence. To so storili zato, ker naj bi jim izvajalec obračunal več storitev, kot so jih določili s pogodbo, so dodali na ministrstvu.

Dejal je, da računsko sodišče pri tem ni sodelovalo, so pa s tem obrobno seznanjeni. "Gre za prakso, ki jo je v preteklosti računsko sodišče priporočalo, in sicer da se ne plačujejo pavšalno zahtevani zneski, ampak se prej preveri kakovost izvedenih del," je dejal.

Ministrstvo za zdravje: Naročnik takšnih napak ne more ugotoviti

Na ministrstvu za zdravje so v odzivu na izjavo predsednika računskega sodišča o odgovornosti naročnika investicij pojasnili, da so pred prevzemom urgentnih centrov preverili, ali oprema količinsko in kakovostno ustreza razpisnim pogojem.

Kot so na ministrstvu zapisali v odzivu, so pri gradnji urgentnih centrov, tudi tistega v Novi Gorici, na javnih razpisih izbrali izvajalce del in ti so nominirali svoje podizvajalce. Kot investitor pa so skladno z zakonom zagotovili gradbeni nadzor.

Ob gradnji so na objektu potekale redne tedenske koordinacije, na katerih so spremljali uresničevanje terminskega plana, napredek na projektu, poleg tega so obravnavali in reševali odprta vprašanja.

Ministrstvo je pred prevzemom urgentnih centrov, tam kjer je bil možen količinski prevzem, aktivno preverilo, ali oprema količinsko in kakovostno ustreza razpisnim pogojem. Na podlagi vpisov izvedenih del v gradbeno knjigo, potrditve teh s strani nadzora ter predložitve vseh ustreznih izjav o skladnosti in kakovosti vgrajenih materialov in izvedenih del niso imeli razloga, da bi podvomili o opravljenem delo izvajalcev, so pojasnili.

Naročnik po navedbah ministrstva ne more ugotoviti napak, kot so na primer napačno povezane cevi. Za nadzor nad gradbeno-obrtniško in inštalacijskimi deli je naročnik izbral izvajalca nadzora. Njegova dolžnost je bila, da spremlja dela na gradbišču vsak dan, so zapisali.

Posebna komisija, ki jo imenuje upravna enota, pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja izvede tehnični pregled objekta, pri čemer mora izvajalec del predložiti vse ustrezne listine. Na njihovi podlagi po navedbah ministrstva naročnik sprejme odločitev, da je objekt ustrezen.

Veselovo izjavo, da se je gradnja urgentnih centrov v določenem obdobju izrazito pospešila, so na ministrstvu označili za neresnično in zapisali, da Vesel verjetno ni seznanjen z dejstvom, da so gradnje vseh urgentnih centrov potekale skladno s terminskimi plani. Ti plani so bili po navedbah ministrstva sestavni del razpisnih dokumentacij in pogodb, izvajalci del pa so se ob podpisu pogodbe z zastavljenimi roki strinjali. Izvajalci so dela v novogoriškem urgentnem centru končali v pogodbenem roku, to je oktobra 2015, so dodali.