Od vlade pričakujejo 'New Deal'

"Od vlade pričakujemo investicijski zagon, nekakšen 'New Deal'. Vsako delovno mesto v gradbeništvu pomeni dva do tri zaposlene v drugih dejavnostih," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal sekretar sindikata, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Oskar Komac.

Izpostavil je vlaganja v infrastrukturo – med drugim gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom ter projekte tretje razvojne poti. Ne gre zato, je dejal Komac, da bi reševali gradbeništvo in tajkune, ampak gre za realne potrebe države.

Vzpostavijo naj najemni trg

Z odkupom med 4000 in 5000 neprodanih stanovanj na trgu bi lahko po njegovih besedah vzpostavili novo stanovanjsko politiko, vzpostavili najemni trg. "Marsikatera družina bi bila sposobna plačevati normalno najemnino, ne more pa odplačevati na primer 150.000 evrov posojila," je dejal.

Nujne bi bile tudi investicije v energetsko sanacijo stavb, je menil in pri tem navedel "veliko nerodnost" iz leta 2009, ko država ni zagotovila lastne udeležbe v višini 30 milijonov evrov pri pridobivanju 180 milijonov evrov sredstev strukturnih skladov.

Pri javnih naročilih prihaja do cenovnega dumpinga

Sindikat vlado poziva tudi k ureditvi področja javnih naročil, kjer da prihaja do cenovnega dumpinga, zato bi bilo po njihovem mnenju smiselno razmisliti med drugim o določitvi spodnjega praga ponujene cene. Kot primer je Komac navedel gradnjo predora Markovec, kjer da bo zaradi zamud in uvajanja novega izvajalca posel za državo verjetno dražji.

Pri javnih naročilih sindikat predlaga tudi, da bi moral naročnik preverjati, ali ponudnik izpolnjuje vse obveznosti do delavcev.
Slovenija še ni ratificirala konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o javnih naročilih, je opozoril sodelavec ZSSS Goran Lukič. "Gre za vzpostavitev ekonomičnosti in pravičnosti pri javnem naročanju," je dejal.

Preobremenjeni s problematiko tajkunov

V gradbeništvu dela velik delež migrantov v Sloveniji, pri čemer pa je Komac izpostavil težave z inšpekcijo, predvsem z njenimi pristojnostmi. Predlaga razmislek o spremembi zakonodaje, po kateri bi bila odločba inšpektorja tudi izvršilni naslov. "Odločba o odpravi pomanjkljivosti še ne pomeni, da se kršitev dejansko odpravi," je dejal.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je menil, da mnogi odgovorni v podjetjih preveč lahkotno vidijo rešitev v stečaju. Lastniki bi morali po njegovem mnenju pravočasno pripraviti programe prestrukturiranja.

"Smo pa preobremenjeni s problematiko tajkunov," je še dejal Semolič. Kdor je kršil zakon in temeljne moralne norme, ki jih mogoče v zakonu ni, pa bi jih lahko vnesli v zakonodajo, naj bo sankcioniran v skladu s pravno državo, pravi, ne smejo pa posledic tega nositi delavci.

Razmere se še poslabšujejo

Razmere v slovenskem gradbeništvu se še naprej poslabšujejo, ugotavlja direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Jože Renar.

Kljub dosedanjemu zmanjšanju števila zaposlenih v panogi za skoraj 15.000 je gradbeništvo v Sloveniji še vedno močno predimenzionirano za trenutni obseg posla na slovenskem trgu. Zato se bo krčenje nadaljevalo, je ocenil Renar, ki meni, da trenutni obseg posla narekuje zmanjšanje števila zaposlenih še za nadaljnjih 15.000 delavcev.

V panogi se še naprej poslabšuje tudi plačilna disciplina. Po podatkih Ajpesa se je samo v zadnjem mesecu povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti povečal za skoraj deset milijonov evrov, in sicer s 96,7 milijona evrov v oktobru na 106,4 milijona evrov v novembru.

Novih poslov v gradbeništvu je premalo, ugotavlja Renar. Upad dejavnosti se nadaljuje in oktobra so bili gradbinci po obsegu opravljenih gradbenih del za odstotek nižje kot v septembru. Glede na enako obdobje lani pa so bili skoraj 18 odstotkov nižje. Zaostanek prvih desetih mesecev v primerjavi z enakim lanskim obdobjem znaša 17,3 odstotka. Obseg bo tako letos za okoli 35 odstotkov nižji kot je bil v letu 2008 in že skoraj za šest odstotkov nižji, kot je znašal leta 2005, podatke Statističnega urada RS navaja Renar.

Tudi v GZS pričakujejo aktivnejšo vlogo države

Na GZS v prihodnjem letu ne pričakujejo izboljšanja brez aktivnejše vloge države. Država bo morala, kot pravi Renar, nemudoma sprejeti ukrepe za pospešitev izvedbe del na gradbenih projektih cestne, železniške in energetske infrastrukture. Prav tako bo morala sprejeti ukrepe za pospešitev izvedbe del energetske obnove javnih zgradb in na okoljskih projektih ter vsaj na tem področju zagotoviti novo rast, ki bo preprečila nadaljevanje upadanja obsega v panogi in s tem propad večjega števila podjetij.

Po mnenju GZS bo država v javnih naročilih na področju gradbeništva morala zagotoviti plačevanje v rokih do 30 dni in vsaj 20-odstotno avansiranje izvajalcev ter zagotoviti poplačevanje vseh dobaviteljev v verigi. Spodbuditi bo morala večje in koordinirane nastope slovenskih podjetij na tujih trgih in jim pri tem omogočiti dostop do ustreznih finančnih poroštev. V stanovanjski gradnji bi država morala aktivneje poseči na stanovanjski trg s formiranjem sklada za odkup stanovanjskih viškov in omogočiti mladim lažji dostop do stanovanj, menijo na GZS, kjer k aktivnostim spodbujajo tudi podjetja.