Hrvaški mediji povzemajo izjave predsednika Hrvaškega helsinškega odbora in predavatelja v ZDA Iva Banca, ki je za časopis Večer komentiral nerešeno vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško. “Resnično se vedemo kot majhni, nedorasli narodi, povzročamo si težave, namesto da bi delali za skupno korist,” meni Banac.
Glede vprašanja prejudiciranja meje pa je Banac dejal, da “je težko govoriti o prejudiciranju. Situacija je drugačna kot v Račanovih časih. Z zdajšnjimi ljudmi bilateralni dogovor po mojem mnenju ni mogoč, zakaj bi torej bili proti arbitraži? Ničesar nimam proti vašemu izrazu: Piranski zaliv. Piranski zaliv je bistven, ker mu pripada morje,” so zapisali v zgoraj omenjenem časopisu. Piranski zaliv po njegovem mnenju "pripada Hrvaški in Sloveniji, po mojem mnenju pol-pol".
Kaj je sprlo državi?
Na novinarsko vprašanje, kaj je sprlo Slovence in Hrvate, je dejal, da se ne čuti sprtega s Slovenci, in dodal, da “resnično ne vidim nobenih razlogov za prepir, zato pa jih je mnogo za sodelovanje. Gre za eno od političnih elit, v tem trenutku mnogo bolj slovenskih, preveč poudarjena vprašanja meje; za resnične ali zamišljene dolgove populističnim volivcem."
"Resnično enako neumne razprave imamo praktično z vsemi sosedami. Spor s Slovenijo je najresnejši, ker nas tudi največ stane. Za Hrvaško je vstop v Evropsko unijo primaren, Sloveniji pa se spor – če seštejemo vse kratkoročne in dolgoročne stroške obstrukcije – ne izplača,” še dodaja. Poudaril je še, da okoli 90 odstotkov meje med Slovenijo in Hrvaško sodi med najstabilnejšo in najstarejšo razmejitev v Evropi in dodal, da si obe državi delita skupno preteklost, ki je pozitivna, tega pa ne bi smeli postaviti pod vprašaj.
"V sporazumu Drnovšek-Račan je zmagala hrvaška dobra volja. Hrvaška je Sloveniji dala, kar ji ni bilo treba, niti je ni sililo mednarodno pravo: izhod na odprto morje. Po mojem mnenju je bil to dober vložek v dolgoročne odnose, nikoli pa nisem mislil, da smo to morali narediti," je zaključil Banac.
Nevzdržnost slovenske pozicije?
Na novinarsko vprašanje, kaj dejansko preprečuje Hrvaški, da vstopi v Evropsko unijo, pa je Banac odgovoril, da je vzrok temu tudi Slovenija in “nevzdržnost slovenske pozicije”. “Ker obstajajo tudi drugi razlogi za hrvaško zaostajanje, na vsak način niz primanjkljajev v funkcioniranju pravne države, pravosodja itd. Ampak če bo v priključevanju Hrvaške Evropski uniji zastoj, se bodo vsi zgovarjali na Slovenijo. Tudi Evropska unija. Nepravično? Ne, slabe vlade, Janševa in zdaj Pahorjeva, so tako hotele. Prav jim je,” je še dodal.
Piranski zaliv je za Hrvate to, “kar je Perzijski zaliv za Arabce, zato ga tako prozorno in posesivno imenujejo Arabski zaliv. Vse drugo pa niti ne drži. Kdo je vedel, da je Piranski zaliv geografsko in zgodovinsko slovenski? Hrvati zanesljivo ne. Morje pripada tistemu, ki ima tudi kopno. Vsaj to je jasno. In seveda, lahko se sporazumemo, in to vsaj na štiri načine: (1.) pol-pol; (2.) hrvaška koncesija; (3.) slovenska koncesija; (4.) arbitraža, kar je isto kot (1.). Pete poti ne vidim," še meni Banac.
KOMENTARJI (272)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.