Na inštitutu Danes je nov dan so razvili občinsko različico svojega orodja Parlameter, s katerim želijo ponuditi podroben vpogled v delovanje občinskih in mestnih svetov, s tem pa javnosti približati aktivnosti lokalnih oblasti. Kot prvega so predstavili Parlameter Mestne občine Ljubljana, ki z zbiranjem, analiziranjem, strukturiranjem in vizualizacijo podatkov na uporabnicam in uporabnikom prijazen način pomaga pri spremljanju najrazličnejših vidikov delovanja mestnega sveta naše največje občine.

Javnost si lahko zdaj ogleda prisotnost svetnic in svetnikov na sejah, individualne rezultate glasovanj, število podanih vprašanj ali izrečenih besed, sprejete odloke in mnoge druge informacije. Poleg tega orodje omogoča tudi iskanje po ključnih besedah, s tem pa spremljanje le tistih govorov, glasovanj in odlokov, ki so za občanke in občane najpomembnejši. Tako jim na primer ni treba pregledovati ogromnih količin nestrukturiranih podatkov, da bi odkrili, kaj se dogaja v njihovi soseski ali četrtni skupnosti.

Parlameter Mestne občine Ljubljana ponuja tudi vpogled v nekaj najzanimivejših statistik delovanja ljubljanskega mestnega sveta. Ugotovimo lahko, da je ta v trenutnem mandatu približno enakomerno razdeljen po spolih, saj ga sestavlja 23 žensk in 22 moških. Njihova povprečna starost je 56,9 leta, kar 31 od 45 svetnic in svetnikov pa ima univerzitetno ali višjo izobrazbo. Izstopa še podatek, da je za kar 18 svetnic in svetnikov to prvi mandat, kar pomeni, da gre za relativno novo sestavo.

S pregledom profilov posameznih svetnic in svetnikov je mogoče preveriti, koliko vprašanj so zastavili v trenutnem mandatu. Na tem področju je bil do sedaj najaktivnejši Janez Stariha z Liste kolesarjev in pešcev, ki je zastavil kar 65 vprašanj, sledita pa mu Mojca Škrinjar iz Svetniškega kluba SDS z 51 in dr. Asta Vrečko iz Svetniškega kluba Levica s 36 vprašanji. Na drugi strani pa podatki kažejo, da kar 22 svetnic in svetnikov v tem mandatu ni zastavilo niti enega samega vprašanja.

S pomočjo orodja lahko ocenjujemo tudi aktivnost posameznih svetnic in svetnikov na sejah. Analize govorov na primer kažejo, da je v tem mandatu daleč največ besed izgovoril dr. Dragan Matić iz Svetniškega kluba samostojnih svetnikov (SKSS), ki je na prvem mestu z nekaj več kot 27.000 izgovorjenimi besedami, sledi pa mu Mojca Sojar iz Svetniškega kluba Nova Slovenija z nekaj več kot 23.000 besedami. Sicer ima med svetniki največ govorov na posamezno sejo, to je deset, Aleš Čerin z Liste Zorana Jankovića (LZJ), kar ne preseneča, saj ob odsotnosti nadomešča župana. Sledita mu Marjan Sedmak (prav tako LZJ) z devetimi govori na sejo in Mojca Škrinjar s šestimi.

Analizirati je mogoče delovanje posameznih svetniških klubov. Tako lahko na primer ugotovimo, da sta do sedaj daleč največ svetniških vprašanj zastavila kluba Levica s 135 in SDS s 129, s precej manj vprašanji, to je 65, pa jima sledi Lista kolesarjev in pešcev. Prav tako je mogoče spremljati prisotnost na glasovanjih, ki kaže, da so svetniki in svetnice LZJ prisotni na kar 91 % vseh glasovanj, najslabše pa so se odrezali svetniki in svetnice SKSS, ki so bili prisotni na samo 59 % glasovanj. Na tem mestu je sicer treba omeniti, da se v mestnem svetu MOL pri vsaki točki dnevnega reda prisotnost preverja le enkrat, zato se včasih tudi pri vzdržanem glasu ta zabeleži kot odsoten. Gre torej za posledico nepopolnih podatkov, ki bi jo lahko občina odpravila z natančnejšim beleženjem prisotnosti svetnic in svetnikov.

Parlameter MOL ponuja celovit vpogled v glasovanja ljubljanskega mestnega sveta. V celotnem mandatu je bilo do sedaj opravljenih 855 glasovanj, a je v analizo trenutno vključenih le 811, saj občina glasovanj za 12. sejo ni objavila na svojem spletnem mestu niti jih ni posredovala inštitutu Danes je nov dan. Od analiziranih 811 glasovanj jih je bilo sprejetih kar 768, izstopa pa podatek, da je bil med vsemi sprejetimi glasovanji le en amandma opozicije. Ostalih 43 amandmajev opozicije oziroma odborov, ki jih nadzoruje opozicija, je bilo zavrnjenih.

Na podlagi analiz glasovanj pa je mogoče spremljati tudi (ne)enotnost posameznih svetniških klubov, saj Parlameter MOL meri delež svetnikov in svetnic, ki se niso strinjali z večinskim glasom svojega kluba. Najbolj neenoten je SKSS s 33,25 % neujemanja, kar je pričakovano, saj gre za nepovezane svetnice in svetnike, sledi pa jim SDS z 21,52 %. Poleg Janeza Starihe, ki je v svojem klubu edini svetnik, so najbolj enotni v Listi Zorana Jankovića, saj je tam neujemanje zgolj 10,37-odstotno.

Analize in vizualizacije podatkov so na Parlametru pripravljene v obliki informacijskih kartic in so primerne za takojšnje deljenje oziroma objavo na spletnih mestih in družbenih omrežjih. Pri Danes je nov dan so prepričani, da bo orodje novinarje, nevladne organizacije in civilno družbo spodbudilo k različnim analizam delovanja ljubljanske občine. Tudi sami bodo sodelovali pri pripravi številnih zagovorniških kampanj, s katerimi želijo osvetliti mnoga področja ter izboljšati življenja občank in občanov.

Predvsem pa na inštitutu upajo, da bodo s platformo dodatno prispevali h kulturi odpiranja občinskih podatkov v Sloveniji, s tem pa povečali nadzor nad delovanjem lokalnih oblasti. Prav transparentnost namreč poveča legitimnost dela svetnic in svetnikov, pomaga pa tudi pri spodbujanju političnega udejstvovanja občank in občanov. Zato bodo v naslednjih mesecih predstavili še Parlametre občin Ajdovščina, Lendava in Hrastnik, obenem pa verjamejo, da se bo uporaba orodja razširila tudi v druge slovenske občine.