Občine zadolžene za 453 milijonov evrov

Računsko sodišče je v okviru revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja občin na področju zadolževanja, v katero je bilo vključenih deset občin, zaradi ugotovljenih sistemskih slabosti priporočilo ministrstvu za finance, naj izboljša uspešnost uravnavanja zadolževanja. 

Pri tem imajo v mislih predvsem okrepitev upravnega nadzora, ki ga kot pristojno izvaja finančno ministrstvo, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Ta nadzor bi po njegovih besedah okrepili z ustrezno aplikacijo, ki bo sprotna glede poročanja podatkov občin o stanju zadolženosti, tako zadolženosti občine same kot javnega sektorja v občini, torej podjetij, skladov, zavodov itd. Poleg tega bi bilo treba v to vključiti tudi blagovne kredite oziroma vse tisto, kar pomeni stanje dolga občine do posojilodajalcev.

Zadolževanje družb namesto občine

Med glavnimi slabostmi v sistemu, ki jih ugotavlja računsko sodišče, je namreč med drugim to, da v upravni nadzor niso vključena poroštva in blagovni krediti. Tveganje predstavljajo tudi ustanavljanje gospodarskih družb, ki se zadolžujejo namesto občine, in posredna zadolževanja s pomočjo izvajalcev investicij. Podatki pri četrtletnem poročanju so pogosto nepopolni in napačni, sistem poročanja pa ni podprt z računalniško aplikacijo.

Problematika zadolževanja občin je po Šoltesovih besedah zanimiva tema še posebej pred prihajajočimi lokalnimi volitvami, ko trend zadolževanja verjetno ne bo šel navzdol, ampak navzgor. Skupni dolg slovenskih občin in javnega sektorja na ravni občin je konec leta 2008 znašal 453 milijonov evrov. V letu 2008 izstopa povečanje skupne zadolžitve občin za 104 milijone evrov oziroma za kar 54 odstotkov v primerjavi z letom prej.

Šoltes ob tem glede spreminjanja zakonodaje na področju zadolževanja pravi, da je splošen trend nižanje restriktivnosti ureditve, tako da je možno višje zadolževanje občin, predvsem pa pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine. Konec leta 2008 po podatkih finančnega ministrstva ni bilo zadolženih 44 občin, toda v 12 primerih so poročale o zadolženosti drugih pravnih oseb javnega sektorja občine, kar pomeni, da je le 32 občin ali 15 odstotkov nezadolženih. Pri tem računsko sodišče dodaja, da v podatkih manjkajo tudi blagovni krediti in zadolžitve v letu 2009, kar pomeni, da je končna številka verjetno nižja.

Trem občinam negativno mnenje

Računsko sodišče je sicer trem od skupno 10 v revizijo vključenih občin izreklo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja na področju zadolževanja. To so občine Gornji Petrovci, Gornji Grad in Štore. Kuzma in Muta sta dobili mnenje s pridržkom, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Murska Sobota, Radlje in Šmarje pri Jelšah pa pozitivno.

Občina Štore si je na primer negativno mnenje prislužila zaradi sklepanja pogodb o zadolžitvi, finančnem najemu in prevzemu dolga brez soglasja ministrstva za finance, nezakonite poroštvene izjave in neplačevanja obveznosti do dobavitelja, ki jih je upnik prodal banki.

Negativno mnenje za Gornje Petrovce je posledica preseganja dovoljenih limitov pri likvidnostnem dolgu v letu 2006 in 2007, stanju dolga v 2007 in 2008 ter odplačilih dolga v 2007 in 2008; sklepanja pogodb o zadolžitvi, finančnem najemu, blagovnih kreditov, prevzemov dolga brez soglasja finančnega ministrstva; preseganja dovoljene višine poroštev in dveh nezakonitih poroštvenih izjav.

Planinškova je še dejala, da sta občini Štore in Gornji Petrovci tudi po podatkih za leto 2008 prezadolženi, Gornji Grad pa ob upoštevanju izvršb na meji dovoljene zadolžitve oziroma ravno zaradi omejitve pri izvršbah verjetno niso presegli limita. Stanje dolga občine v Štorah po oceni računskega sodišča presega proračun, v Gornjem Gradu in Gornjih Petrovcih pa ga skoraj dosega. Vse tri občine imajo še vedno izvršbe.
Med desetimi revidiranimi občinami po stanju na dan 31. december 2008 zaradi zadolžitve občine največ dolguje občan Gornjih Petrovcev, in sicer skoraj 1432 evrov ali 6,5-krat več, kot dolguje v povprečju zaradi dolga občine prebivalec Slovenije (222 evrov).