O lovstvu znova prihodnjič

Državni zbor je ob zaključku rednega oktobrskega zasedanja s 43 glasovi za in 18 proti izglasoval sklep, da bo DZ o amandmajih k noveli zakona o divjadi in lovstvu odločal na eni izmed prihodnjih sej. Poslanci so z 61 glasovi za in enim proti tudi izglasovali, naj vlada pripravi predlog novele zakona o gozdovih za tretjo obravnavo.

Sklep glede novele zakona o divjadi in lovstvu je predlagal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, in sicer, da bi glasovanje o amandmajih preložili na eno izmed naslednjih sej, da bi "pojasnili določene stvari in se dogovorili, kaj so dejanske težave, ter nato s spremenjenimi amandmaji uredili zakon v tretji obravnavi".

V razpravi je bilo največ pozornosti namenjene koncesijam za upravljanje z lovišči. Vse opozicijske stranke in tudi DeSUS ter nekateri poslanci SLS so zahtevali sprejem amandmaja, s katerim bi ohranili določilo iz veljavnega zakona, da se koncesijo podeljuje za 20 let. Vlada predlaga skrajšanje tega obdobja na 10 let.

Poslanci se niso strinjali tudi glede predloga o prednostnih pravicah pri dodeljevanju koncesij. Ustavno sodišče je z odločbo novembra lani zahtevalo, da se spremeni določba veljavnega zakona, da imajo prednostno pravico pri pridobitvi koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo dosedanji upravljalci lovišč. Ta naj bi bila omejena le na postopek prve podelitve koncesije.

Pri drugi in nadaljnjih podelitvah koncesije za lovišče pa bi imele po vladnem predlogu prednostno pravico lovske družine, katere večji del članov so lastniki zemljišč na območju lovišča oz. katere večji del članov ima stalno bivališče na območju lovišča. To pa po besedah Antona Anderliča (LDS) ni v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča, ki da je zahtevalo, da pri prvi podelitvi velja prednostni vrstni red, pri drugi in ostalih pa bi morali imeti vsi enake možnosti.

Novela med drugim tudi predvideva drugačno razdelitev sredstev iz naslova koncesijskih dajatev, ki so jo dolžni plačevati upravljalci lovišč. Občinam bi po novem pripadlo 25 odstotkov koncesijske dajatve.

V tretjo obravnavo pa bo šel tudi predlog novele zakona o gozdovih. Poslanci so sprejeli dopolnila koalicijskih strank, ki so med drugim predlagale, da bodo kmetje v gorskem oz. hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja lahko uveljavljali prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti države pred dosedanjimi koncesionarji.

Vlada predlaga več dopolnitev zakona o gozdovih z namenom, da bi se še naprej omogočal prost dostop v gozdove, zagotoviti pa želijo tudi učinkovit nadzor v gozdovih ter vključiti lastnike gozdov v fazo priprave gozdno gospodarskih načrtov. Poslanci so imeli več pripomb na določilo, da bo direktor zavoda za gozdove neposredno imenoval vodje območnih enot zavoda.

Novela sicer omogoča kolesarjenje in ježo po gozdovih po poteh, ki jih bodo skupaj označili lastnik gozda, zavod za gozdove in občina. Novela tudi povečuje površino, ki šteje za gozd (na 25 hektarjev), omogoča krčenje gozda za kmetijske namene do 0,5 hektarja brez spremembe prostorskih planskih aktov, zakon ureja tudi čezmerno uporabo gozdnih cest.