
Ni res, da je predstavnik NLB Samo Nučič na seji komisije DZ za nadzor javnih financ dejal, da gre pri anonimnih dokumentih o kreditih Ultre očitno za ponaredek, je na današnji novinarski konferenci zatrdil poslanec SDS Andrej Vizjak. Dodal je, da tudi noben dokument podatkov iz anonimke ni opredelil kot ponaredek.
"Če bi bil to ponaredek, bi to sporočili prvo minuto," je prepričan Vizjak, sicer tudi predsednik komisije za nadzor javnih financ. Ob tem je zatrdil, da je iz magnetograma razvidno, da se Nučič na seji komisije 4. junija ni mogel opredeliti glede avtentičnosti anonimnih dokumentov, ampak je pojasnil, da bo to pokazala interna preiskava banke.
Kot je poudaril Vizjak, pa v NLB po koncu te preiskave niso podali ovadbe, "da je to ponaredek, ampak so podali ovadbo proti neznanemu storilcu, ki je dal te dokumente v javnost".
Dopis NLB: Krediti Ultre zavarovani
Komisija za nadzor javnih financ je že na podlagi anonimne preglednice, objavljene v medijih, želela od NLB dobiti izjavo, ali je preglednica avtentična, je dejal poslanec SDS in dodal, tega odgovora do danes še niso dobili. Kot je poudaril, imajo dopis NLB, da so krediti Hram Holdingu ustrezno zavarovani, krediti Ultri pa zavarovani.
Pri tem je Vizjak pojasnil, da v bančnih pravilih obstaja razlika med zavarovanimi in ustrezno zavarovanimi krediti. Po njegovih besedah je treba za pridobitev ustrezno zavarovanega kredita dati v zastavo 1,3 odstotka ali več svojega premoženja oz. ni dovolj zastaviti 0,5 odstotka vrednosti premoženja za obseg najetega kredita.
Komisijo zanima, ali je bil kredit Ultri ustrezno zavarovan v skladu z internimi pravili, je pojasnil Vizjak in zatrdil, da tega v dopisih Nučiča ni. Obenem je povedal, da je Nučič glede na magnetogram povedal, da ima uprava NLB možnost, da se sama odloči, da se nekatera njena interna pravila ne upoštevajo oz. upoštevajo drugače.
Golobič se je ''zanašal na svojo avtoriteto''
"Ta anonimka je sprožila utemeljen sum, da je Ultra dobila posojila po teh prilagojenih pravilih," je dejal Vizjak in dodal, da se je sedanji minister za visoko šolstvo Gregor Golobič pri pridobitvi kreditov za Ultro "zanašal na svojo avtoriteto, ki jo je imel", in tako dobil kredite na podlagi svoje politične moči.
Vizjak je še zatrdil, da ne držijo navedbe, da je on tisti, ki je spravil anonimne dokumente glede kreditov Ultre v javnost. Prepričan je, da so dokumenti prišli v medije iz istega vira, ki je dokumente poslal tudi njemu.

Po njegovem mnenju so prišli ti dokumenti v javnost iz NLB zaradi problema vodenja omenjene banke, torej so bili posledica političnih trenj pri ključnih mestih v NLB. Sprva so imeli dokumenti, tako Vizjak, ambicijo disciplinirati Golobiča, šele nato so prišli k medijem.
Vizjak pa je pozdravil torkovo sporočilo družbe Ultre, da lahko NLB dostavi DZ in Petanovi preiskovalni komisiji, ki preiskuje ravnanja Golobiča, vse podatke, potrebne za razjasnitev očitkov.
Ultra: Vizjak potvarja izjavo
V odzivu na Vizjakove navedbe pa so v Ultri zapisali, da Vizjak "potvarja, ponareja oziroma falsificira izjavo pristojnega predstavnika NLB, ki jo je ta v zvezi z anonimnim 'dokumentom o nezavarovanih kreditih Ultri' podal na za javnost odprti četrti nujni seji komisije za nadzor javnih financ dne 4. junija".
Kot poudarjajo, so v torkovem sporočilu za javnost Nučičevo izjavo zgolj dobesedno prepisali iz javno dostopnega magnetograma. Po mnenju Ultre je današnja Vizjakova izjava ne le sprenevedanje, pač pa poskus tretjerazrednega ponarejanja izjav.
"Sodeč po poplavi besed, ki jih je v današnji izjavi uporabil za razložitev 'ustreznosti' in 'neustreznosti' zavarovanj kreditov, skuša poslanec Vizjak očitno omiliti svoje dosedanje neresnične izjave o 'nezavarovanih kreditih Ultre', ker ve, da se tako neresnica njegovih izjav kot tudi njegova vloga pri tej politični gonji proti neki gospodarski družbi bližata h koncu," so še ocenili v Ultri.
Kot je znano, je Ultra v torek sporočila, da je bila tega dne s strani NLB prvič zaprošena, da poda soglasje k razkritju vsebin kreditnih pogodb t.i. Petanovi komisiji. Obenem so zatrdili, da je Ultra nato soglasje podala nemudoma in brez kakršnih koli pomislekov.
Po navedbah Ultre je Nučič na seji komisije DZ za nadzor javnih financ na vprašanje, ali gre pri podatkih v anonimnem dokumentu za ponaredek, izjavil, da gre očitno za ponaredek.
Je Petan samovoljno zahteval gradivo od Ultre?

Članica komisije DZ, ki preiskuje Golobičeva ravnanja, Cveta Zalokar Oražem (Zares) pa medtem predsednika komisije Rudolf Petana (SDS) sprašuje, na kateri pravni podlagi in zakaj se je samovoljno odločil, da bo podatke o dodeljenih posojilih in njihovem zavarovanju zahteval od podjetja Ultra.
Zalokar Oražmova je v vprašanju Petanu poudarila, da jo je presenetila njegova četrtkova izjava, da še vedno čaka na gradivo podjetja Ultra. Kot je zatrdila, po njenem vedenju komisija od Ultre ni zahtevala nobenega gradiva.
"Kot vam je znano, komisija v okviru pripravljalnih preiskovalnih dejanj nikoli ni odločala o sklepa, s katerim bi zahtevala kakršnakoli gradiva od Ultre. Tako vi kot tudi preostali člani komisije smo predlagali - in komisija je te predloge sprejela - da se podatki v zvezi z Ultro pridobijo od davčne uprave, vlade in NBL," je v dopisu Petanu zatrdila Zalokar Oražmova.
V primeru, da Petan ni zahteval gradiva od Ultre, pa poslanko Zaresa zanima, zakaj poleg NLB navaja Ultro kot sokrivca za zamudo pri pridobivanju gradiva.
Petan pa je v sporočilu za javnost poudaril, da je kot predsednik parlamentarne preiskovalne komisije deloval v skladu s sklepi, ki so jih na seji komisije sprejeli. "Tako podjetja Ultra nisem samovoljno zaprosil za podatke o dodeljenih posojilih, temveč sem tovrstno zahtevo naslovil na NLB, davčno upravo in vlado, v skladu s sklepi komisije," je pojasnil.
Obenem je zatrdil, da so vsa gradiva, ki jih je komisija pridobivala v okviru svojih pristojnosti, bila tudi posredovana vsem članom komisije, kakor določajo postopki oziroma v skladu s parlamentarno prakso.
Kot je znano, je Petan v četrtek dejal, da je njegova komisija trenutno še v fazi predhodnih pripravljalnih dejanj, ko zbirajo potrebno gradivo za svoje delo. Kot je povedal, so doslej pridobili približno polovico zahtevanega gradiva. Ob tem je dodal, da še niso prejeli gradiva NLB in podjetja Ultra.
Kot je tudi znano, so junija opozicijske SDS, SNS in SLS zahtevale parlamentarno preiskavo v zvezi z ravnanjem ministra in predsednika Zaresa Golobiča. Z njo naj bi med drugim preiskali sum, da se je izognil plačevanju davkov v Sloveniji ter sum klientelizma in koruptivnega ravnanja Golobiča za pridobitev slabo zavarovanih posojil, ki so bila Ultri odobrena s strani NLB.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.