Po poročanju Televizije Slovenija je predsednik preiskovalne komisije Miha Lamut povabil predstavnike Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, da prisluhnejo zvočnemu zapisu in pregledajo zapisnik zaprtega dela seje komisije, na kateri sta pričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav. Sova je ob tem ugotovila, da je bil eden od omenjenih podatkov, ki je bil razkrit, tajen.
Ozadje vpogleda v podatke zapisnika komisije zdaj zanima stranko NSi. Kot je v izjavi za medije poudarila poslanka Vida Čadonič Špelič, kot članica preiskovalne komisije DZ ni bila seznanjena s povabilom direktorju Sove Jošku Kadivniku in njegovim sodelavcem za vpogled v zapisnik zaprtega dela seje. V stranki so se zato na Lamuta obrnili z zaprosilom, da v roku 48 ur pisno pojasni, kdo in na kakšni pravni podlagi je Kadivnika povabil na vpogled pričanja Bobnarjeve in Lindava. "Predvsem vas prosim za pojasnila, na podlagi katerega na preiskovalni komisiji sprejetega sklepa se je vpogled izvršil," je poudarila poslanka.
Po naših informacijah naj bi bila Sova in NPU z vsebino pričanja seznanjena že veliko prej, in sicer pred mesecem dni, podatke pa naj bi jim posredoval ravno Knovs med nadzorom.
"V Novi Sloveniji smo zaradi samovolje predsednika Miha Lamuta zaskrbljeni in mislimo, da predsednik komisije brani predsednika vlade Roberta Goloba," medtem pravi Čadonič Špeličeva.
Če poročanje o povabilu Kadivniku drži, pa se zdi NSi to nenavadno in nedopustno. Direktor Sove je bil namreč ena izmed ključnih prič, ki bi morala stopiti pred komisijo in pojasniti nekatere informacije, ki sta jih Bobnarjeva in Lindav dala preiskovalni komisiji za zaprtimi vrati. Zato po besedah Čadonič Špeličeve v NSi Lamuta prosijo za pojasnilo, ali ga je sekretarka preiskovalne komisije opozorila, da morajo biti skladno z zakonom o parlamentarni preiskavi priče zaslišane posamezno. "Kar smiselno pomeni tudi, da ne smejo biti seznanjene z izpovedjo druge priče, sploh če je to zaslišanje zaprto za javnost," meni Čadonič Špeličeva.
V NSi prosijo za vso dokumentacijo, ki je bila izmenjana v postopku dogovarjanja za vpogled, kot tudi, da Čadonič Špeličevi kot članici komisije omogočijo vpogled v vse vpisne liste dokumentacije, ki so jih pogledali obiskovalci iz Sove.
Poslanko NSi pa zanima tudi, zakaj je magnetogram z letošnjega zaslišanja Bobnarjeve označen s stopnjo tajno, kljub temu, da Bobnarjeva nikoli ni trdila, da gre za podatke oziroma informacije, ki bi morali nositi takšno oznako. Bobnarjeva je sicer v določenem delu zaslišanja 23. oktobra opozorila, da bo govorila o konkretnem operativnem postopku, in prosila, da ta del zaslišanja poteka brez navzočnosti javnosti.
Čadonič Špeličeva Lamutu očita zavlačevanje
V NSi ugotavljajo še, da Lamut kar dva tedna ni podpisal prejema listinskih dokazov, ki jih je o svojem pričanju v državni zbor posredovala Bobnarjeva. Slednja je to prek svojega odvetnika storila že 16. novembra, člani preiskovalne komisije pa o njih niso bili formalno obveščeni vse do 30. novembra, je navedla poslanka. Lamutu tako očita zavlačevanje ter onemogočanje dela članom preiskovalne komisije. Listinski dokazi naj bi glede na medijske zapise kazali na to, da nekatere priče pred preiskovalno komisijo niso povedale resnice, je dodala.
"Če bi se izkazalo črno na belem, da je Lamut prekršil svoja pooblastila, kršil zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik, je najmanj, kar lahko zahtevamo, njegov odstop, saj je po mojem narejena takšna škoda, da vsaj v tem segmentu preiskovalna komisija nikoli več ne bo mogla nadaljevati dela, ne da bi na njeno delo padla senca dvoma," je med drugim poudarila Čadonič Špeličeva.
Aretacija ruskih vohunov
Lindav in Bobnarjeva naj bi konec oktobra na za javnost zaprtem delu seje poslancem razkrila, da naj bi predsednik vlade Robert Golob lani direktorju Sove naročil, da preloži aretacijo ruskih vohunov. Razlog za to pa naj bi bilo sovpadanje aretacije z referendumskim trojčkom.
V zvezi z navedbami glede izvedbe prijetja osumljenih vohunjenja je direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije na nujni seji Knovsu kot nadzornemu organu predstavil vsa relevantna dejstva ter te navedbe zavrnil kot neresnične.
"Agencija je v danem primeru svoje aktivnosti načrtovala v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom. Možne datume realizacije prijetja je predlagal direktor agencije, in sicer iz operativno-taktičnih razlogov in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogar koli drugega. To pomeni, da navedbe, ki krožijo v javnosti v zvezi s tem, ne držijo," pa so takrat sporočili iz Urada vlade za komuniciranje.
Kot smo poročali lansko leto, je Sova v Ljubljani odkrila dva tuja državljana, ki sta vohunila za Rusijo. Skupaj z Nacionalnim preiskovalnim uradom ju je v začetku lanskega decembra priprla. Osumljencema za kaznivi dejanji vohunstva in overitve lažne vsebine grozi skupaj do osem let zapora. Delovala sta v najeti pisarni v poslovni stavbi za ljubljanskim Bežigradom.
KOMENTARJI (212)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.